Sporni intervju

Ali nadškof Rode obnavlja Jugoslavijo?

Po pisanju hrvaškega katoliškega tednika Glas koncila se dr. Franc Rode, ljubljanski nadškof in predsednik slovenske škofovske konference, zavzema za politični koncept oblikovanja t. i. Zahodnega Balkana. Z drugimi besedami, obnovo nekdanje Jugoslavije, brez Slovenije in z Albanijo. Koncept ni nov in je še vedno spravljen v predalih administracije OZN v New Yorku kot tudi EU v Bruslju. Po mnenju nekaterih ga v zadnjem času vse bolj radi vzamejo v roke tudi nekateri politiki v Washingtonu.

Po pisanju, kot običajno nepodpisanega, komentatorja Glasa koncila so "hrvaški verniki na veliko noč z nemajhnim začudenjem prebrali paternalistično izjavo, po kateri skoraj ni dvoma, da je območje bivše Jugoslavije - seveda brez Slovenije - še vedno enovita celota". To naj bi sledilo iz intervjuja, ki ga je za velikonočno številko zagrebškega dnevnika Jutarnji list dal dr. Rode. Intervju v resnici ne prinaša ničesar tako heretičnega. Na vprašanje, kako je z ekumenizmom v praksi, dr. Rode govori o nedavnem srečanju predsednikov škofovskih konferenc v Celju. Med drugim o tem, "da se morajo Cerkve neprestano približevati ena drugi. Konkretno, s pomočjo Sveta Evrope je treba na območju nekdanje Jugoslavije pripraviti srečanja, recimo, srbskih, hrvaških in muslimanskih zgodovinarjev in njihove sklepe uvrstiti v šolske učbenike, da bi se zgodovina poučevala drugače. To bi bila korenita sprememba v odnosih med različnimi narodi nekdanje Jugoslavije. To bo Evropska škofovska konferenca tudi predlagala Svetu Evrope in Evropskemu parlamentu".

Ta izjava, ki očitno ne govori o izvirni zamisli dr. Rodeta, ampak je povzetek zaključka srečanja v Celju, je očitno zelo vznemirila nekatere na sedežu hrvaške katoliške cerkve na Kaptolu v Zagrebu. Kaj o tem meni zagrebški nadškof Josip Bozanić, ni znano. Na srečanju v Celju ga ni bilo. Domnevno zaradi smrti kardinala Franja Kuharića.

Komentator Glasa koncila se seveda spreneveda. Ne samo zaradi "spretne instrumentalizacije", ki jo očita neimenovanim verskim skupnostim. Nemara predstavnikom škofovskih konferenc iz številnih evropskih držav, ki so prišli na omenjeno srečanje v Celje. Spreneveda se predvsem zato, ker povsem zanemarja ekumensko sporočilo papeža Janeza Pavla II. Zlasti sporočilo, ki ga je povedal ob prvem obisku Hrvaške sredi devetdesetih let na zagrebškem hipodromu. Papež je tedaj govoril o "potrebi povezovanja in sožitja med verniki in narodi ob reki Savi". Vsakomur v tem delu Evrope je jasno, kateri verniki in narodi živijo ob Savi. Navzoči na hipodromu so takrat sporočilo pozdravili z odobravanjem. Mnogo bolj zadržani so bili do sporočila cerkveni dostojanstveniki katoliške cerkve na Hrvaškem. Tedaj in sedaj.

Znano je, da ima zagrebški nadškof Bozanić znotraj vrha katoliške cerkve na Hrvaškem mnogo nasprotnikov. Pravzaprav ga jasno in nedvoumno podpirata le dva škofa: reški škof Ivan Devčić in poreško-puljski škof Ivan Milovan. Nasprotnike združujejo trd hrvaški nacionalizem, vsesplošna konzervativnost in načelen odpor do EU, ZDA in svetovne globalizacije. Kjer se, mimogrede, dandanes znajdejo v zanimivi družbi. Trd nacionalizem, konzervativnost in nasprotovanje bolj umirjenemu nadškofu Bozaniću, kar zagovarjajo škofi iz Dalmacije, podpira pa pretežni del zlasti nižje duhovščine na Hrvaškem, so pravzaprav pravi razlog za napad na nadškofa dr. Rodeta. Kot bi Bozaniću, ki resda prihaja iz bolj liberalnih hrvaških krajev, kar Pag in celotni Kvarner ob Istri vsekakor sta, le stežka očitali, da je "rdeči škof", tako bi dr. Rode le stežka predstavljal slovensko različico hrvaškega nadškofa Strossmayerja, ki se je v drugi polovici 19. stoletja zavzemal za nastanek države Južnih Slovanov. Zaradi tega je na Hrvaškem še dandanes, bolj ali manj, persona non grata. Tednik Glas koncila je zgolj eno od področij, ki ga kljub položaju na Kaptolu nadškof Bozanić v spopadih znotraj katoliške cerkve na Hrvaškem pač ne obvlada najbolje.

Je pa v omenjenem intervjuju dr. Rode povedal nekaj trditev, ki so zanimive za slovenske bralce. Recimo, da je "Cerkev v Sloveniji zadovoljna s sporazumom RS in Vatikana, saj ima veliko pozitivnih učinkov," in o verouku v javnih šolah: da je "Slovenija edina država v evropskem prostoru, ki nima tega problema razrešenega na demokratičen način".