Tudi cerkev proti Toplaku

Kdo sploh še podpira rektorja?

Dogajanja na mariborski univerzi vse bolj asociirajo na tradicionalni scenarij, ko se končujejo obdobja velikih nepriljubljenih vodij ter njihovih dejanj. Rektorju Ludviku Toplaku se, skladno z bližanjem konca njegovega rektorstva na Slomškovem trgu, zmanjšuje tudi podpora, ki jo prvi mož univerze pravzaprav potrebuje za nadaljevanje svoje ugledne javne kariere.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Dogajanja na mariborski univerzi vse bolj asociirajo na tradicionalni scenarij, ko se končujejo obdobja velikih nepriljubljenih vodij ter njihovih dejanj. Rektorju Ludviku Toplaku se, skladno z bližanjem konca njegovega rektorstva na Slomškovem trgu, zmanjšuje tudi podpora, ki jo prvi mož univerze pravzaprav potrebuje za nadaljevanje svoje ugledne javne kariere.

Že ob njegovi kandidaturi in izvolitvi, pa tudi po slednji, so se pojavljali posamični akademski delavci, ki so opozarjali na rektorjevo vizijo, s katero je v naslednjih letih korenito spremenil (beri: ukinil) pluralnost mnenj in uničil vse tradicionalne študentske medije. Pri tem so ga podpirali tako mesto, država in drugi stebri moči, tudi zaradi članstva v vladajoči Ljudski stranki.

Po posamičnih kritikah so sledile anonimke, ki so se nanašale na rektorja in njegove bližnje sodelavce, v njih pa je nepravilnosti kar mrgolelo. Rektor se je bil prisiljen tudi javno soočiti z nezadovoljnimi akademiki in meščani.

Kot kažejo zadnji dogodki, pa lahko podpora pade tudi na dolgi rok. Tako je pod protestno pismo akademskega zbora Fakultete za strojništvo, v čigar svobodo posega Toplak, prvi podpisan Alojz Križman, njegov nekdanji akademski zaveznik. V protinapadu ga obtožujejo za "številne lastne napake, nepravilnosti in zgrešene investicije ter projekte" na Toplakovi parauniverzi, širši javnosti znani kot Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne študije in raziskave, o kateri smo že pisali.

Nov, še hujši udarec, pa je prišel s strani Ivana Štuheca, vodje Teološke fakultete v Mariboru. Ta je v zadnji številki družinskega tednika zapisal, da je "kandidaturo Ludvika Toplaka za mesto veleposlanika pri Svetem sedežu treba javno postaviti pod vprašaj." Še več: "Tisti, ki so kandidaturo predlagali ... naj najprej vedo, da je vsaj za nekatere v Cerkvi nesprejemljiva." To je za pretencioznega rektorja precej huda zaušnica, saj je prav s poudarjanjem svoje skoraj-papeške-svetosti pozabil, da je na teologijo vplival premalo ugodno, da bi ga podprli v "misiji Vatikan". V naslednjem obdobju pa se bo pokazalo, koliko prijateljev bo rektor izgubil s koncem mandata.