Okrajni in sodniki za prekrške

Predsednik Vrhovnega sodišča Mitja Deisinger je na novinarski konferenci, ki je bila pred nekaj dnevi posvečena oceni dela sodnikov v preteklem letu in programu za zmanjšanje sodniških zaostankov dejal, da "okrajni sodnik skupaj z dodatkom za nezdružljivost funkcij danes dobi okoli 230.000 tolarjev neto na mesec", kar je "nižja plača od sodnika za prekrške, čeprav rešuje zahtevnejše zadeve". Zaradi njegove izjave je v sodniških vrstah nastal vihar. Izvršni odbor slovenskega Društva sodnikov za prekrške je zaradi izjave predsednika vrhovnega sodišča sprejel celo protestno izjavo.

"Navedena izjava pomeni zavajanje javnosti, po drugi strani pa omalovaževanje dela sodnikov za prekrške. Resnica je takšna, da velja za plače sodnikov za prekrške isti plačilni sistem kot za okrajne sodnike. Sodniki za prekrške se uvrščajo v plačilne razrede po Zakonu o sodniški službi po enakih kriterijih kot okrajni sodniki. Tak sistem velja že od leta 1997 ... V zvezi z naravo in težavnostjo dela enih in drugih pa je zadeva lahko stvar razprave. Omenimo samo spremembo zakonodaje iz leta 2000, ko so se dotedanji gospodarski prestopki, ki so jih reševala okrožna sodišča, prekvalificirali v prekrške in prešli v stvarno pristojnost sodnikov za prekrške," piše v protestni izjavi Društva sodnikov za prekrške.

Nekateri sodniki so prepričani, da neresnična izjava Mitje Deisingerja pravzaprav ni naključna, pač pa je izrečena z določenim namenom, po načelu "deli in vladaj". Pred slabim mesecem dni so namreč okrajni sodniki izvedeli, da naj bi se z novim zakonom plače okrajnih sodnikov sorazmerno znižale, in to tako, da bi se "navzgor" z novimi plačilnimi razredi pomaknile le plače vrhovnih, višjih in okrožnih sodnikov. V protestni izjavi Društva okrožnih sodnikov je zapisano, da bo takšna sprememba "povzročila ogromno škode" in protestirajo pri predsedniku Sodniškega društva Ivanu Robniku, predsedniku Sodnega sveta Milanu Dolencu in predsedniku Vrhovnega sodišča Mitji Deisingerju. "Vsi smo sodniki, opravljamo le dela različnih pristojnosti, glede dela, obveznosti, ocenjevanja, napredovanja, disciplinske odgovornosti , nezdružljivosti funkcije pa smo povsem izenačeni z vsemi ostalimi sodniki ... Če Slovensko sodniško društvo ne bo zastopalo interesov okrajnih sodnikov, bomo sodniki Okrajnega sodišča v Ljubljani izstopili iz Slovenskega sodniškega društva," je zapisano v izjavi predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki ga je podpisala sodnica Marija Bele - Vatevec.

Do epiloga zgodbe je prišlo že čez nekaj dni. Mediji so odkrili nepravilnosti v delu predsednice Okrajnega sodišča, Mitja Deisinger kot najvišji predstavnik sodne oblasti pa se je zavzel za višje plače okrajnih sodnikov, vendar tako, da je z neresnično izjavo sočasno poskušal delitev med sodniki spustiti še za oktavo niže ter zanetiti spor med okrožnimi sodniki in sodniki za prekrške.