Učinkovita policija? Ne se hecat.

Dušan Mohorko je do nedavna opravljal pomembno delo. Bil je direktor uprave kriminalistične policije. Vodil, nadziral, usmerjal je slovenske kriminaliste in bil sploh prvi človek kriminalističnih preiskav. Na direktorsko mesto ga je le nekaj časa po svojem imenovanju postavil Marko Pogorevc. Mohorkova vplivna služba pa ni trajala več kot leto dni, aprila je odstopil, na njegovo mesto pa je prišel Stjepan Kovačevič. Razlogov za Mohorkov odhod naj bi bilo več, poleg osebnih pa naj bi odšel "tudi zaradi razmer na notranjem ministrstvu".

Mohorko naj bi bil v sporu z Radom Bohincem, s katerim se je malo pred svojim odhodom zapletel tudi v odkrito medijsko soobtoževanje o podrobnostih preiskave poskusa umora nad Mirom Petkom. Na začetku aprila je Mohorko odšel v advokaturo in bilo je videti, da je s policijo zaključil. Toda .... 24. aprila je na peti strani Dela v rubriki Gostujoče pero objavil članek z naslovom "Primer Petek - napad na demokracijo?". Pisanje človeka, ki je še nedavno sedel na položaju direktorja uprave kriminalistične policije, ki je preiskovala Petkov primer, se konča s temno, grozečo in usodno prerokbo. "Po mojem mnenju je verjetneje, da bo primer ostal pravno neraziskan, kakor da bo raziskan." Kar je do sedaj najbolj neposredna kritika policijskega dela. In prišla je iz ust človeka, ki kriminalistično delo in preiskavo o primeru Petek zelo dobro pozna.

Policija na Mohorkove napovedi ni odgovorila. Njihovo pojasnilo pa je zelo svetohlinsko. Miran Koren, tiskovni predstavnik policije, je zapisal: "Njegovega pisanja ne nameravamo komentirati. Vsakomur priznavamo pravico do javnega izražanja lastnih mnenj. Seveda tudi ne moremo in ne želimo vplivati na povsem osebno odločitev posameznika kdaj in kje bo izrazil svoje mnenje. Vsekakor lahko zagotovim, da policija v sodelovanju s pristojnim državnim tožilstvom še vedno intenzivno raziskujejo brutalen napad na novinarja Mira Petka. Seveda s ciljem, da odkrijejo storilce in zberejo dokaze." Nekdanji direktor uprave kriminalistične policije vodstvu policije ni vrgel le rokavice, ampak jim je v obraz zabrisal kar sekiro, slovenski policisti pa na izziv svojega bivšega kolega ne bodo odgovorili. Kar je nenavadno, skoraj perverzno. Njihova navidezna indiferentnost ponuja samo dva odgovora. Prvi je enostaven: takšno pozo si lahko privoščijo samo tisti, ki mislijo, da so obtožbe le nadležno brenčanje nepomembnega komarja, tako nepomembnega, da ni vreden zaspanega udarca z roko. Drugi pa ima premišljeno ozadje. Morda je molk policije premišljen, odgovor na neki, relativno nepomemben članek, ki ga je v predprazničnem času videlo malo ljudi, bi lahko razburkal morje, dvignil spečo gladino in na časopisne strani poslal stavke, ki bi lahko odnesli tiste, ki so za Mohorkovo usodno prerokbo pravzaprav krivi.

Gostujoče pero pa ima še en twist. Kljub temu da večina članka govori o novinarskem pisanju in njihovih napakah, pa Mohorko piše tudi o napakah policije, institucije, znotraj katere je do nedavna opravljal pomembno funkcijo. Za očitane napake je seveda deloma odgovoren tudi kritik sam.