Kurji dvoboj

Prav lahko se zgodi, da bom sedaj pljunila v lastno skledo. Ampak kaj, prepričana sem, da se tako v principu ženskam pri nas ne godi ne vem kakšna krivica. Ok, vsake toliko res kakšna dregne v kakšno mačistično gnezdo in jo potem pičijo razdraženi moški egoti, toda saj menda velja pravilo, da smo ženske močnejši spol. Konec koncev so slovenske ženske že iz zgodovine znane kot močne, pogumne in predvsem tiste, ki zelo ne marajo, da kdo odloča namesto njih. Tak sloves imamo tudi v tujini.

Torej: vlada Republike Slovenije je na seji 20. maja sprejela predlog Zakona o enakih možnostih žensk in moških (ZEMŽM). Državni zbor bo o zadevi predvidoma odločal na junijski seji. Predlog zakona je pripravil Urad za enake možnosti. Kul - podobne zakone imajo na Danskem, Finskem, Švedskem, Norveškem, v Nemčiji ..., torej v državah, ki nimajo ženskam naklonjene socialistične dediščine. Toda, recimo, da je tale zapis začetek javne razprave o zakonu. Gre za krovni zakon, ki naj bi omogočal te razvpite enake možnosti. Po navedbah predlagateljev naj bi zakon uvajal "integracijo načela enakosti", kar bi pomenilo, da se pred sprejetjem vsake politične odločitve vnaprej preveri, kakšne posledice bi ta odločitev imela za ženske in moške. V besedilu se res nenehno pojavljajo tudi moški, toda vsa razlaga, zakaj potrebujemo tak zakon, se nanaša le na podajanje faktov o tem, kako so diskriminirane ženske, še posebno v političnem življenju. Ne pa recimo moški, ki morajo, ubogi reveži, biti po zakonu dlje časa delovno aktivni kot ženske. V predgovoru predloga zakona so predlagatelji zapisali, da pri nas vlada vertikalna spolna segregacija. Kar v prevodu pomeni, da jih moti, ker še nismo imeli predsednice države. Na letošnjih volitvah kandidira ženska - pa bi za predsednico države res radi imeli Barbaro Brezigar, samo zavoljo pozitivne spolne diskriminacije?

Ja, tudi to predlaga zakon: da naj bi se denimo delodajalci odločali za prednostno zaposlovanje žensk v panogah, kjer je nižji odstotek zaposlenih žensk. Sedaj pa pomislite: kako bi se počutila ženska, ki bi vedela, da je bila na delovno mesto sprejeta samo zato, ker je ženska? Verjetno tako nekako, kot se počuti temnopolti prebivalec Južne Afrike, kjer uveljavljajo načelo pozitivne rasne diskriminacije - ne ena ne drugi ne bi vedela, ali sta res kvalificirana za to delovno mesto.

Zakon o enakih možnostih žensk in moških je pravzaprav nekaj takega kot tisti nesrečni zakon o slovenščini - uveljavlja nekaj, kar je kot pravica že zapisano v ustavi. Kar pomeni, da lahko že sedaj, če želite, drage dame, tožite tisto mačistično svinjo, ki vas ni vzela v službo ali vam je dala prenizko plačo. Od morebitnega sprejetja zakona naprej pa bo za to poskrbel/-a zagovornica/zagovornik enakih možnosti, ki bo delovala v okviru Urada. Evo, pa bo še ena ženska imela politično funkcijo in enakopravnost bo zato nedvomno večja.