Manipulator / Novinar novinarju volk

V zadnjih štirinajstih dnevih sta se zgodili najmanj dve stvari, ki sta mi dali misliti o mojem poklicu. O profesionalni lojalnosti. Vedno sem mislila, da smo novinarji nekakšni naravni zavezniki, ki se sicer med seboj bojujemo za informacije, a si jih tudi izmenjamo, jih primerjamo, vsekakor pa se med seboj ščitimo. Če pa med seboj prihajamo v spore, smo vsaj tako profesionalni, da stanovskega perila ne peremo v javnosti. Ah, kako sem bila naivna. Kar naenkrat se je namreč izkazalo, da novinarji, ki zelo natančno poznajo mehanizme javnosti, to javnost izkoriščajo sebi v prid. Kar je približno tako, kot da bi član nadzornega sveta kakšnega velike podjetja izrabljal na svetih pridobljene poslovne informacije in se z njimi okoriščal na borzi.

Skratka, začelo se je s tem, da se je razpasla navada javnih pisem. Če to pišejo politiki ali NGO-ji, je to legitimna oblika komuniciranja z javnostjo. Ko pa javno pismo napišejo novinarji, ki po službeni dolžnosti upravljajo z medijskim prostorom, se to zdi kršitev profesionalne etike. Pa se ob to ni nihče spotaknil. Še posebno pa imajo radi to prakso televizijski novinarji, ki so se že tako zverzirali, da jim ta javna pisma objavi celo njihov medij, čeprav denimo v njih spodkopavajo kredibilnost svojega medija. Recimo z zahtevami po zamenjavah raznih urednikov. Hm, sedaj ko se je izkazalo, da je eden izmed (ok, bivših) urednikov, lezel v ... politiku, kar je s stališča etike popolnoma nesprejemljivo, pa niso poslali pisma. Hm, le zakaj ne?

Pa gremo naprej. Poklicno solidarnost so začeli kršiti tudi športni novinarji. Zaplet Z : S se je bil tudi na straneh Dela in Slovenskih novic. Franci Božič, Delo, je svojega stanovskega kolega iz Novic obtožil, da je on kriv, da je moral Zlatko domov, ker ga je pred hotelom nekaj vprašal. Halo??? Osnovno novinarjevo orodje so vendar vprašanja. Nekdo si upa pomisliti in celo zapisati, da bi nekomu drugemu vzeli pravico spraševanja, samo zato, ker je hotel za zgodbo vprašati še drugo stran?

Ob vsem tem, je popolnoma otročja izjava nekega mlajšega kolega, da ženske niso dobre novinarke, ker je treba včasih tudi imeti jajca in kakšnega na gobec. Petelinčki.