Manipulator / Nelegalno, a donosno

Eden največjih slovenskih študentskih servisov, Študentski servis Maribor, ki ima v 22 slovenskih krajih skupno kar 28 poslovalnic, je med 1. januarjem in 6. junijem letos posloval nezakonito. Z 31. decembrom 2001 mu je namreč potekla koncesijska pogodba za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom ter študentom, novo pa mu je ministrstvo za delo podelilo šele 6. junija.

Da to drži, potrjujejo tudi na ministrstvu za delo, vendar direktor servisa Marjan Krajnc nezakonito poslovanje vseeno zanika in trdi, da servis koncesijo ima in da ta velja od 1. januarja do 31. decembra 2002. Koliko napotnic za študentsko in dijaško delo je servis, ki je imel po podatkih poslovnega registra lani več kot milijardo tolarjev prihodka, med 1. januarjem in 6. junijem letos izdal in kakšen prihodek je na podlagi tega zabeležil, pa Kranjc ni znal povedati, saj po njegovih besedah števila izdanih napotnic po mesecih ne spremljajo.

Na ministrstvu poudarjajo, da je bila mariborskemu študentskemu servisu koncesija podeljena potem, ko je ta predložil dokazila, da je študentskim klubom odvedel "vsa sredstva, ki jih je bil dolžan odvesti". Na drugi strani klubi, med drugim Klub študentov dravinjske doline in Klub posavskih študentov ter ribniški, vrhniški, ptujski in piranski študentski klub, potrjujejo, da jim je omenjeni servis konec maja in začetek junija izplačal sredstva, ki jim jih je bil dolžan iz letošnjega leta, še vedno pa ni poravnal milijonskih obveznosti iz prejšnjih let.

Največji oškodovanci so seveda študentje, saj klubski projekti zaradi neporavnavanja obveznosti ali plačevanja z velikimi zamudami zastajajo ali propadajo. V Klubu študentske organizacije Hrastnik celo pravijo, da zaradi neplačevanja dolgov s strani omenjenega servisa in s tem nezmožnosti plačevanja stroškov kluba do avgusta projektov praktično ne bo. Servisi sicer realno klubom "odstopijo" med 2,5 odstotka in 5,5 odstotka zneska (odvisno od velikosti študentskega servisa), ki ga študent dobi izplačanega prek napotnice in ki se ne odtrga študentu, temveč ga plača delodajalec. Podjetje tako servisu v primeru, da študent prek napotnice zasluži 100.000 tolarjev, nakaže 112.000 tolarjev, od česar sto tisočakov pripade študentu, dva tisočaka pa znaša davek na dodano vrednost. Servisu ostane 10.000 tolarjev, od tega pa študentskemu klubu pripada med 2500 in 5500 tolarjev.

Ministrstvo proti servisu brez uradnega potrdila o njegovem nezakonitem poslovanju ne more ukrepati, zato je tudi zaradi "zaradi dvomov, ki so se pojavili v javnosti o pravilnosti in zakonitosti delovanja nekaterih agencij za posredovanje študentskega dela," tako Tržnemu inšpektoratu RS kot tudi Inšpektoratu RS za delo predlagalo, da na vseh študentskih servisih opravita nadzore zakonitosti njihovega poslovanja. Ti so se že začeli izvajati, na ministrstvu pa zagotavljajo, da bodo glede na ugotovitve inšpekcij v skladu s pristojnostmi "nemudoma ukrepali". To bi v skladu s Pravilnikom o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje lahko pomenilo tudi odvzem koncesije, čeprav omenjeni akt ministrstva k temu ne obvezuje, temveč odvzem koncesije predpostavlja le kot enega od možnih ukrepov.