1. 7. 2002 | Mladina 26
Omejitev študentskega dela
Novi zakon o delovnih razmerjih
Študij naj bi bil pri nas za zdaj še brezplačen in ne kot na primer v razviti Ameriki, kjer na najelitnejših univerzah lahko gulijo klopi le otroci premožnih veljakov. Tudi pri nas pa stroški študentskega življenja niso ravno zanemarljivi. Vpisnina, knjige, hrana, stanarina, prevoz in seveda obvezna zabava dodobra izpraznijo listnice študirajoče populacije. Po novem letu naj bi za povrh vsega na njihovih ramenih začela reševati problematiko preštevilne brezposelnosti tudi država. Omislila si je namreč drastično omejitev študentskega dela.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 7. 2002 | Mladina 26
Študij naj bi bil pri nas za zdaj še brezplačen in ne kot na primer v razviti Ameriki, kjer na najelitnejših univerzah lahko gulijo klopi le otroci premožnih veljakov. Tudi pri nas pa stroški študentskega življenja niso ravno zanemarljivi. Vpisnina, knjige, hrana, stanarina, prevoz in seveda obvezna zabava dodobra izpraznijo listnice študirajoče populacije. Po novem letu naj bi za povrh vsega na njihovih ramenih začela reševati problematiko preštevilne brezposelnosti tudi država. Omislila si je namreč drastično omejitev študentskega dela.
Prvega januarja 2003 bo začel veljati novi zakon o delovnih razmerjih. Ta v drugem odstavku 216. člena predpisuje, da bodo v novih razmerah dijaki in študentje na sistematiziranem delovnem mestu lahko opravljali delo največ devetdeset dni brez prekinitve, pri posameznem delodajalcu, v posameznem koledarskem letu. Študentje torej ne bodo mogli delati več kot tri mesece skupaj, kar avtomatično zožuje priložnost za zaslužek na razna priložnostna dela, kot so strežba ali selitve. Tudi če delodajalec ne bo našel delavca ustreznega profila.
Po napovedanih omejitvah bi lahko celo trdili, da bo na neki način zakonodajalec prisilil študente in dijake k množičnemu zatekanju k nezaščitenemu ilegalnemu delu. Do iste ugotovitve je prišla tudi direktorica Študentskega servisa Barbara Bavec. "Bo pa več dela na črno, najbrž bo prihajalo do menjave napotnic, najbolj pa bodo omejitve v zakonu čutili mladi. Delodajalec bo prisiljen neupravičeno, brez pravega argumenta študenta oz. dijaka, ki se je po nekaj mesecih ravno uvedel v delovni proces, se celo izkazal in bi rad delal naprej, odpustiti oz. zamenjati z novim - in to samo zato, ker mu tako nalaga zakon. Toliko o zaščiti in varstvu pravic mladih pri delu."
