Dajte nam bar gramčič

Mladi popotniki, se na poti proti morju, včasih znajdejo s hrvaškimi obmejnimi organi iz oči v oči tudi za daljši čas, kot bi bilo potrebno. V večini primerov je vzrok postanka iskanje prepovedanih substanc. Tokrat so se na poti iz Češke proti Hrvaški Istri, v avtomobilu peljali sestri Tina in Nina, obe stari dvajset let, in njuna prijatelja, triindvajsetletni Sašo in dvaindvajsetletni Hugo. V torek 27. 8. so se znašli na mejnem prehodu Buzet, kjer sta jih mlajša policistka in policist postrojila ob avtu. Po njihovem mnenju, je bil najbolj sporen francoski državljan Hugo s svojo frizuro. Potem je šlo nekako takole.

"Puši li tko od vas?", je začel policaj.

"Nemoj, da mi gledaš u guzicu", medtem ko je brskal po predalu avtomobila.

Na vprašanje, zakaj imajo antibiotike, so mu odgovorili, da pač za zdravljenje.

"Pa ako te netko upuca s pištoljem, zar bi i onda bile dobre tablete?", je bil duhovit orožnik. "Ko je od vas več pušio marihuanu?, Kada zadnji put?, Prije koliko dana, sata, minuta?"

Rekli so mu, da še niso kadili, policaj pa je vrtal naprej: "Nemojte mi govoriti, da nemate bar gramčič. Dobro znam, da si ti več pušio". Sašo ga je vprašal, kako to ve.

"Nemoj ti meni "ti". Kako se ti to meni obračaš?", pa je bi pokroviteljski policaj.

"Če ti mene lahko tikaš, potem menda lahko tudi jaz tebe.", se ni dal Sašo.

"Nemoj ti meni biti pametan. Možemo mi to i drukčije riješiti".

Potem, ko je končal z iskanjem, je postal bolj domač in dodal:"A kad budete u tim Vareškima", kamor so bili namenjeni, "pušili marihuanu ili uzimali ekstazi, tada se sjetite na nas."

Konec pa je bilo šele prvega dela, saj je vajeti vzela v roke policistka in pokazala iz kakšnega testa je ona.

"U pičku mater, odkinula sam mu glavu.", medtem ko je gledala malega medvedka, ki si ga je Hugo kupil za spomin. Potem je moral Hugo pokazati vsebino žepov in ker je to storil bolj na hitro, je postala carinica jezna.

"Ošamarit ču ga bogami. Neka se ne pravi Džejms Dina. Recite tom vašem prijatelju, da se malo drugačije ponaša."

Očitno prepričana, da nekaj prepovedanih substanc le imajo, se je obrnila k Tini: "Ajde ti, vidim ti na očima, da ti znaš da ova dvojica (Sašo in Hugo) imata nešto. Kaži mi.", in nato: "5000 kuna čete platiti za psa ako nešto nadže. Ako nemate para, onda zatvor." in še:

"Znate vi šta mi tražimo? Dali vam je itko napunio glave sa zakonima? Umesto, da bi učili, vi na more." Po vzgojnem monologu, je vprašala kaj dela Hugo v Brežicah, kjer sta doma Tina in Nina. Na odgovor, da dela v mladinskem centru Brežice kot prostovoljec, pa je dodala: "Volentira, a? A da ne volentira možda pušenje marihuane?"

Po besedah popotnikov jim je rekla še enkrat, da naj se ne zajebavajo, ker se ve kdo je šef, in se prijela za pištolo. Skoraj dveurna "preiskava", se je končala brez uporabe strelnega orožja in pasjega ovohavanja. Na mejnem prehodu Buzet, pa nam šef izmene, o dogodku ni mogel nič povedati. V primeru, ko carinska kontrola ne najde nič spornega, se zapisnika ne naredi. So nam pa mladi osumljenci, ki se jih je tiste dni držala smola, povedali, kako profesionalno preiskavo izvedejo na nemški meji. Potem, ko so izpraznili avto, sta po dva carinika pregledala vsako potovalko in vozilo. Pri tem naj bi uporabljali rokavice in vse kar so vzeli iz torb, so zložili tudi nazaj. Odvečnih pripomb in vprašanj niso postavljali.