Zbiralci glasov

Slovenske predsedniške volitve so vedno pestre zaradi samooklicanih kandidatov. Tudi tokrat so, večina pa je ostala razočaranih in z dolgimi nosovi. Izplačala se ni niti investicija v nabiralce glasov, najete prek študentskega servisa. Nekateri najbolj iznajdljivi so celo lepili plakate, da ponujajo 100 tolarjev za vsak glas v podporo Tomažu Rozmanu (za zbiralca podpisov to ni bil velik strošek, saj je Rozman ponujal 200 SIT za podpis in 3000 SIT stimulacije za 30 podpisov).

V uradni finale je prišla deveterica. Kraljica src slovenskih volilcev je Barbara Brezigar. Več kot 20.000 Slovencev naj bi ji izrazilo naklonjenost (kasneje smo zvedeli, da se je zlagala šlo je za 17.923 vloženih podpisov) in na uradni enoti overovilo svoj podpis v podporo njeni predsedniški kandidaturi. Res pa je kandidatka Brezigarjeva najdlje razglašala svojo kandidaturo. Ekspresnejši je bil France Bučar, ki se je spustil v predsedniško dirko zadnji in zbral okoli 5896 podpisov. Nekaj uspešnejši je bil France Arhar, ki mu je kljub prvotnemu favoriziranju na koncu uspelo zbrati le 6407 podpisov privržencev. Izkazal se je tudi slikar Jure Cekuta s 5005 podpisi podpore. Kot edinemu nepolitičnemu kandidatu se mu je uspelo uvrstiti v uradno predsedniško tekmo. Potrebnih 3000 glasov sta poleg strankarske podpore zbrala tudi Gorazd Drevenšek (3162) in Anton Bebler (3017). Najbolj lagodne poti do predsedniške kandidature pa so ubrali Zmago Jelinčič, Janez Drnovšek in Lev Kreft s podporami svojih parlamentarnih kolegov.

Bolj komična situacija je pri poražencih. Ti nočejo govoriti o svojih predvolilnih debaklih. Štefan Hudobivnik je ostal brez podpore Krščansko socialne unije in tako je bilo več kot 3000 zbranih glasov premalo za kandidaturo. Na koncu se je skliceval na nekatere domnevne nepravilnosti, ki pa jih republiška volilna komisija ni upoštevala. Joško Joras je odstopil zaradi zbranih zgolj 741 podpisov, Marko Kožar jih je zbral okoli 500, Stane Sevčnikar manj kot 500. Dušan Mihajlović je vložil uradno kandidaturo z zgolj enim dobljenim podpisom. Tomaž Rozman o svojem nabiralskem uspehu ni želel razglabljati. Njegova žena pa nam je povedala, da sta z možem kandidaturo objavila že sredi septembra, do konca kandidature pa so ju mediji ignorirali. Sedaj pa bosta onadva malo ignorirala njih. Sama pa pravita, da to ve LDS in da je v računalnikih. Stranke pa naj bi za njegovo podporo zahtevale denar in jih je nekam poslal. Zaradi najmanj petletnega odloga predsedniške kariere je bil najbolj razočaran Blaž Svetek. Povedal nam je, da so se novinarji spomnili, da je on vložil kandidaturo... Omenjal je še, da smo najmanj priljubljena vrsta glodalcev in da nam lahko eno primaže ...