13. 11. 2002 | Mladina 45
Mirujoči promet
Anarhija parkiranja
Zaparkirano križišče na Mencingerjevi
© Igor Škafar
Odlok o ureditvi prometa v Ljubljani je prinesel več pristojnosti mestnemu redarstvu. Za brisalce pravilno parkiranih avtomobilov, ki jim je potekel parkirni listek, zataknejo zavidljivo število polivinilnih vrečk, na katerih piše Obvestilo redarstva. Poleg tega so znani tudi kot ekologi, saj v primeru, da avto stoji na “zelenici”, potegnejo iz rokava lisice in mu podaljšajo obisk “zelene” oaze. Redarji in ljubljanska županja se ob tem hvalijo, da se problematika parkiranja izboljšuje. Normalni prebivalec mesta, ki je vsakodnevno udeležen v prometu, pa se s tem ne bi strinjal. Da je parkiranje še vedno problem, ugotavljajo tudi na policiji, kot pravi Peter Kralj, policijski predstavnik za odnose z javnostmi: “Ugotavljamo, da se problematika seli na nekoliko bolj obrobne predele mesta.” Županja je torej nesnago samo preložila v drugo omaro.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
13. 11. 2002 | Mladina 45
Zaparkirano križišče na Mencingerjevi
© Igor Škafar
Odlok o ureditvi prometa v Ljubljani je prinesel več pristojnosti mestnemu redarstvu. Za brisalce pravilno parkiranih avtomobilov, ki jim je potekel parkirni listek, zataknejo zavidljivo število polivinilnih vrečk, na katerih piše Obvestilo redarstva. Poleg tega so znani tudi kot ekologi, saj v primeru, da avto stoji na “zelenici”, potegnejo iz rokava lisice in mu podaljšajo obisk “zelene” oaze. Redarji in ljubljanska županja se ob tem hvalijo, da se problematika parkiranja izboljšuje. Normalni prebivalec mesta, ki je vsakodnevno udeležen v prometu, pa se s tem ne bi strinjal. Da je parkiranje še vedno problem, ugotavljajo tudi na policiji, kot pravi Peter Kralj, policijski predstavnik za odnose z javnostmi: “Ugotavljamo, da se problematika seli na nekoliko bolj obrobne predele mesta.” Županja je torej nesnago samo preložila v drugo omaro.
Na obrobju pa očitno vsem po vrsti popusti koncentracija. Lastniki avtomobilov parkirajo po pločnikih, kolesarskih stezah, celo zelenicah. Nekatere ulice ne prizanašajo niti tekočemu prometu štirikolesnikov. Ti se na vožnji po mestu znajdejo na kakšni dvosmerni cesti, ki čez dan, zaradi zaparkiranosti, postane enosmerna. V nekatere ulice (predvsem v Rožni dolini in na Mencingerjevo) se zaradi tega z avtom ne da zapeljati, saj pred STOP črto stoji parkiran avto. Udeleženci v prometu se sprašujejo, kje je kakšen redar ali policist, da bi sprostil prehod za pešce, kolesarje in druge voznike. Že več mimoidočih nam je povedalo, da njihovih pritožb niso upoštevali. Policisti naj bi jih poslali do redarjev, ti pa nazaj do policistov. Peter Kralj pa pravi, da policija pritožbe upošteva, "tako, da izvajamo občasne nadzore nad mirujočim prometom na določenem območju, ki ga kot perečega izpostavljajo občani". Policija menda tudi brez pritožb občanov "izvaja nadzor nad mirujočim prometom in zoper kršitelje ustrezno ukrepa". Kakšen pa je učinek, ki ga taki ukrepi dosežejo? V blagajni definitivno pozitiven, medtem ko na cesti ni spremembe, kar ugotavljajo tudi na policiji: “V praksi ugotavljamo, da celo na območjih, kjer policisti ob nadzoru na napačno parkirana vozila nalepijo obvestila o prekrških, takoj ko ti vozila umaknejo, na njihovo mesto parkirajo drugi.” Glede na to bi bilo morda bolje več delati na problematičnih obrobnih predelih mesta in se namesto tistim avtomobilom, ki nikogar ne motijo, posvečati dejanskim problemom.