Mizerna volilna udeležba

Še ene študentske volitve so za nami. Študentje Univerze v Ljubljani so oktobra izbirali 42 poslancev, ki jih bodo letos zastopali v študentskem zboru njihove Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU). Nadaljnje igrice, od sestavljanja koalicije do izbire predsednika študentskega zbora, predsednika ŠOU in njegovih sekretarjev, so zdaj prepuščene peščici študentskih "politikov". Kako legitimni zastopniki študentov pa sploh so njihovi predstavniki?

Letošnjih študentskih volitev se je udeležilo le 32,61 odstotka študentov, ki študirajo v Ljubljani. Volilna udeležba je bila torej zelo nizka. Čeprav je podatek skrb zbujajoč, pa nikakor ni nov. Lani je namreč volilo 30,9 odstotka ljubljanskih študentov, predlani pa 29,98 odstotka. Zadnja leta so torej v študentskem zboru sedeli poslanci, ki jih je izvolila manj kot tretjina študentov. Kako pa je bilo z volilno udeležbo na volitvah v študentski zbor pred milenijem? Težko rečemo, podatkov za vsa leta, odkar obstaja ŠOU v Ljubljani, to pa je od leta 1991, nam namreč ni uspelo dobiti. Iz podatkov, ki so nam jih po precejšnjih zapletih le poslali s ŠOU, pa je razvidno, da so poslanci tudi v devetdesetih letih predstavniške funkcije zasedali na podlagi tradicionalno nizke volilne udeležbe.

Še manj kot v Ljubljani pa študente zanimajo volitve v Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru. Tam volitev letos sicer niso imeli, ker mandat njihovih študentskih poslancev traja dve leti. Koliko študentov pa je volilo lani? Natančno 2290 ali 10,42 odstotka študentov. Ali povedano drugače: 90 odstotkov mariborskih študentov ni šlo na volitve. Podatkov o volilni udeležbi za prejšnja leta nam Mariborčani niso poslali. In zakaj ne? Ker so, kot so nam zatrdili, njihovi arhivi nepregledni in bi jim to pač vzelo preveč časa. Časa za to, da se stari mariborski poslanci in novopečeni ljubljanski tudi sami vprašajo, ali so bili na svoje položaje izvoljeni legitimno, pa je do naslednjih volitev dovolj.