19. 11. 2002 | Mladina 46
Ogroženi kranjski varnostniki
Varnostniki dobijo za dežurstvo 136 tolarjev na uro
Zgodba neugodnega ozračja v družbi Varnost Kranj traja že nekaj let. Zaposlene moti predvsem ignorantski odnos vodstva do upoštevanja delavskih pravic, ki jim pripadajo po zakonu. Velik problem po besedah varnostnikov je nemoč, da bi uveljavili pravico do letnega dopusta, kar je zaradi pomanjkanja kadra praktično nemogoče, na denarno nadomestilo pa čakajo več kot leto. Zaposleni na enakem delovnem mestu so plačani različno, vsi pa so v istem tarifnem razredu, ne glede na izobrazbo. Namestnik direktorja Varnosti Marko Gaber pravi, “da je plačevanje po sistemu podjetniške pogodbe ugodnejše za zaposlene kot po sistemu kolektivne pogodbe”, katere pa imajo usklajene. Obtožbe, da zaposleni ne morejo na počitnice, se mu zdijo smešne, ker zaposlujejo veliko študentov, ki delajo po potrebi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
19. 11. 2002 | Mladina 46
Zgodba neugodnega ozračja v družbi Varnost Kranj traja že nekaj let. Zaposlene moti predvsem ignorantski odnos vodstva do upoštevanja delavskih pravic, ki jim pripadajo po zakonu. Velik problem po besedah varnostnikov je nemoč, da bi uveljavili pravico do letnega dopusta, kar je zaradi pomanjkanja kadra praktično nemogoče, na denarno nadomestilo pa čakajo več kot leto. Zaposleni na enakem delovnem mestu so plačani različno, vsi pa so v istem tarifnem razredu, ne glede na izobrazbo. Namestnik direktorja Varnosti Marko Gaber pravi, “da je plačevanje po sistemu podjetniške pogodbe ugodnejše za zaposlene kot po sistemu kolektivne pogodbe”, katere pa imajo usklajene. Obtožbe, da zaposleni ne morejo na počitnice, se mu zdijo smešne, ker zaposlujejo veliko študentov, ki delajo po potrebi.
V praksi pa se kažejo različne interpretacije vrednotenja dela. Med nedopustne primere goljufije obupani varnostniki uvrščajo tudi intervencijsko delo. Dva človeka, ki se menjavata na 24 ur, pokrivata relacijo od Rateč prek Radovljice do Bohinja, okrog 80 km, “efektivnega dela jima priznajo 11 ur, ostalo pa kot dežurstvo, plačano po 136 sit na uro. Tako jima na koncu meseca manjka potrebnih delovnih ur, kar se pokrije z dnevi dopusta”, pravi Ivan Škufca, predstavnik svobodnega sindikata. Na pritožbe zaposlenih vodilni odgovarjajo: ”Ne razmišljaj, zato smo tukaj mi, ti pa da delaš, služba varnosti traja 24 ur na dan,” dodaja Škufca. Marko Gaber pravi, da imajo za inšpekcijski nadzor vedno odprta vrata in da se delavci lahko pritožijo na sodišče. Inšpektor za delo Bogomir Ahec, vodja inšpekcijske službe za Gorenjsko, je po besedah Škufce aroganten in ignorantski, poleg tega nima interesa za vpogled v funkcioniranje Varnosti, saj vodilnim verjame na besedo.
Z razmerami je seznanjen tudi glavni republiški inšpektor za delo Borut Brezovar, ki smo ga vprašali, kako se domnevne kršitve rešujejo. Sporočil nam je, da je inšpekcijski pregled pokazal, da precej kršitev drži, zato je bila družbi izdana ureditvena odločba. “Večino nepravilnosti je družba odpravila, prihajale pa so nove prijave kršitev. Ponovljeni pregled je pokazal, da nekatere trditve držijo in izdana je bila nova ureditvena odločba.” Družba je inšpektorat obvestila, da je zahteve iz odločbe realizirala, naknadno pa so dobili trditev nekaterih zaposlenih, da to ne drži. V preteklem tednu so zato od Varnosti zahtevali pojasnilo, ki ga še niso prejeli. “Če družba naše odločbe v resnici ni realizirala, kar bo pokazal nov pregled, sledi predlog za kaznovanje,” pravijo na inšpektoratu v Ljubljani.