26. 11. 2002 | Mladina 47
Dan potem
Izvažanje orožja
Vstop v Nato poleg politično-mirovniških nasprotovanj prinaša tudi razmislek o koristih. Predvsem gospodarskih in finančnih učinkih. Na eni strani je seveda, koliko bo treba dati za članstvo v izbrani družbi, na drugi pa, koliko lahko pridobi naše gospodarstvo. Vojaška industrija v Sloveniji sicer ni vredna pretirane omembe, saj se je po razpadu Jugoslavije močno skrčila - z 200 milijonov dolarjev izvoza leta 1990 na tri milijone dolarjev leta 2000. Nekaj podjetij pa vendarle je, ki že poslujejo s članicami Nata. V glavnem gre za podjetja, ki izvažajo opremo in znanje za oborožitveno industrijo v zahodnoevropske države ali ZDA. Med vodilnimi je na primer Fotona, tu je tudi Hermes Softlab, ki izdeluje del programske opreme, ki jo uporabljajo za vojaško informacijsko tehnologijo, z izvozom svojih izdelkov se ukvarja tudi STO z Raven. Gre za tako imenovano civilno industrijo, torej civilna podjetja, ki imajo v svoji proizvodnji vključeno tudi proizvodnjo za vojaške programe. V vseh podjetjih pa menijo podobno - država bi morala storiti več in podjetjem pri izvozu bolj pomagati. Tako pa je trenutno vse na ravni dopisa, ki smo ga dobili v roke, v katerem iz urada za logistiko ministrstva za obrambo sporočajo enemu od podjetij, v katere države svoje izdelke, namenjene vojaški industriji, lahko izvozi, v katere pa ne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
26. 11. 2002 | Mladina 47
Vstop v Nato poleg politično-mirovniških nasprotovanj prinaša tudi razmislek o koristih. Predvsem gospodarskih in finančnih učinkih. Na eni strani je seveda, koliko bo treba dati za članstvo v izbrani družbi, na drugi pa, koliko lahko pridobi naše gospodarstvo. Vojaška industrija v Sloveniji sicer ni vredna pretirane omembe, saj se je po razpadu Jugoslavije močno skrčila - z 200 milijonov dolarjev izvoza leta 1990 na tri milijone dolarjev leta 2000. Nekaj podjetij pa vendarle je, ki že poslujejo s članicami Nata. V glavnem gre za podjetja, ki izvažajo opremo in znanje za oborožitveno industrijo v zahodnoevropske države ali ZDA. Med vodilnimi je na primer Fotona, tu je tudi Hermes Softlab, ki izdeluje del programske opreme, ki jo uporabljajo za vojaško informacijsko tehnologijo, z izvozom svojih izdelkov se ukvarja tudi STO z Raven. Gre za tako imenovano civilno industrijo, torej civilna podjetja, ki imajo v svoji proizvodnji vključeno tudi proizvodnjo za vojaške programe. V vseh podjetjih pa menijo podobno - država bi morala storiti več in podjetjem pri izvozu bolj pomagati. Tako pa je trenutno vse na ravni dopisa, ki smo ga dobili v roke, v katerem iz urada za logistiko ministrstva za obrambo sporočajo enemu od podjetij, v katere države svoje izdelke, namenjene vojaški industriji, lahko izvozi, v katere pa ne.
Tako denimo nimajo zadržkov pri izvozu v Kolumbijo, Bahrein, Savdsko Arabijo, ZDA, Pakistan in Bolgarijo. Obenem pa podjetje opozarjajo, da MORS ne bo izdal dovoljenj za izvoz, če se bo izkazalo, da končni uporabniki niso verodostojni partnerji oziroma če sodelujejo v programih razvoja in proizvodnje orožja za množično uničevanje. Omejitev izvoza je mogoča tudi, če bi prišlo do omejitev izvoza vojaškega orožja in opreme s strani mednarodnih organizacij. Kar nekaj predvsem arabskih držav se je namreč znašlo na seznamu držav, v katere je izvoz omejen ali celo blokiran. Sicer pa je Slovenija lani za potrebe vojaške industrije izvozila za nekaj manj kot pet milijonov dolarjev tako imenovane namenske proizvodnje, posebnega podatka, kolikšen je izvoz v članice Nata, ni mogoče dobiti. Še največ naj bi Slovenija v prihodnje dobila zaradi protidobav. Našo oborožitev bomo namreč še naprej morali prilagajati standardom Nata in zato uvažati precej orožja, v enaki vrednosti pa bodo lahko izvažala tudi naša podjetja v države, iz katerih bomo orožje in opremo uvažali. Kot gospodarsko posledico povsem politične odločitve za vstop v Nato pa vidijo nekateri ekonomisti tudi večje možnosti za povečanje tujih vlaganj v Slovenijo.
