Nevtralnost in NATO propaganda

Ali članstvo v Natu ali nevtralnost Slovenije postaja po povabilu Slovenije v Nato vse večja dilema. Zagovorniki vstopa v Nato se na vse kriplje trudijo Slovence prepričati, kako potreben je za našo majhno deželo vstop v zvezo. Slovenski živelj je pač najbolj skeptičen do vstopa v Nato izmed vseh predvidenih novih članic. Velik delež, če bo prišlo do referendumskega ne, pa bosta nosila tudi zunanji minister Dimitrij Rupel in njegov propagandni stroj. Pred nemško javnostjo se je smešil z izjavami, da mora Slovenija v Nato, zato da se zaščiti pred jedrskimi bombami v kovčkih in biološkimi teroristi.

Nič boljši niso njegovi propagandisti. Na vladni spletni strani s pojasnili, zakaj v Nato, se namreč najde kar nekaj zanimivih trditev. Nasprotniki Nata zagovarjajo dejstvo, da so tudi v EU države, ki niso v severnoatlantski vojaški zvezi (Finska, Švedska, Avstrija in Irska). Toda misel o nevtralnosti na spletni strani zavračajo z dejstvom: "Ni možnosti, da bi si Slovenija pridobila države, ki bi jamčile njeno trajno nevtralnost in z našo državo sklenile mednarodno pogodbo o trajni nevtralnosti." Sicer ne pojasnijo in verjetno ne znajo pojasniti, kakšen status smo imeli od uradnega priznanja Slovenije ali kakšnega smo imeli, ko smo sodili pod Jugoslavijo.

Dejstvo pa je, da nismo bili člani nobenega vojaškega bloka. Na drugi strani pa tudi nevtralne države z vstopom v EU niso več povsem nevtralne, saj ne nazadnje razvijajo skupno evropsko varnostno strategijo. Za Avstrijo na naši Nato strani pravijo, da "Avstrijska državna pogodba iz leta 1955 in avstrijska ustava, ki prepoveduje vstop v vojaška zavezništva in ureditev tujih vojaških oporišč na avstrijskem ozemlju. Avstrijska nevtralnost je dejansko vsiljena. Ozemlje Avstrije so do leta 1955 zasedale zavezniške sile. Sovjetska zveza je leta 1955 v Moskovskem memorandumu zahtevala nevtralnost Avstrije po švicarskem vzoru in izrazila pripravljenost za dajanje jamstev štirih sil za celovitost in nedotakljivost avstrijskega ozemlja. Avstrijsko državno pogodbo so ratificirale vse države, s katerimi je imela Avstrija diplomatske odnose." Na drugi strani pa je Avstrija z vstopom v EU izgubila popoln status nevtralnosti, pa tudi ruska administracija je izjavila, da je morebiten vstop Avstrije v Nato odločitev avstrijskega ljudstva. Rajši bi sicer videli, da ostanejo nevtralni, nič pa ne morejo proti priključitvi. Kancler Schuessel pa je sam večkrat izjavil, da Nato in Avstrija ni nekaj nemogočega.

Finska, Švedska in Irska prav tako nimajo mednarodno priznanega statusa nevtralnosti. Fincem je bila vsiljena za časa SZ, potem pa so imeli proste roke za priključitev k Natu. Švedi so svojo nevtralnost razglasili sami. Prav tako Irci. V Nato so bili povabljeni že na samem začetku, vendar so postavili pogoj, da gredo v Nato le kot enotna Irska, kar pa je bilo nespremenljivo za Veliko Britanijo, ki se ni hotela odpovedati Severni Irski. Sicer pa bo z novimi članicami EU pridobila še dve novi nevtralni članici. Malta je že razglasila, da se je v pogajanjih z EU dogovorila, da ostane še naprej nevtralna, prav tako pa bo najbrž še nekaj časa nevtralen tudi Ciper. Obe državi pa sta, če pogledamo z vidika Ruplovih strahov, strateško veliko bolj zanimivi za teroristične napade. Navsezadnje sta obe državi priljubljeni turistični destinaciji za zahodne, Ciper pa še posebej za izraelske turiste. Te cilje pa imajo teroristi v zadnjem času najraje.