Zlato padalo

Osemnajst plač oziroma skoraj 54 milijonov tolarjev, ki naj bi jih prejela nekdanja predsednica uprave Zavarovalnice Triglav, Nada Klemenčič, za svoj odhod, lahko vzbuja samo poželjive vzdihe. V primerjavi z njo je tudi plača predsednika uprave Vzajemne Franceta Arharja, ki so jo nekateri tako napihovali poleti, mačji kašelj. Kakorkoli že, odpravnina je postala institut, ki naj bi ublažil bolečine ob odhodu iz podjetja. Razlike v cifrah pa so lahko precejšnje - odvisno seveda, ali gre za odhod menedžerja ali navadnega delavca. Kar nekaj podjetij namerava svoje probleme s preveč zaposlenimi reševati s ponujanjem odpravnin.

To počnejo v NLB, to nameravajo narediti v Telekomu, baje tudi na RTVS. Razlika pa je očitna. Pri menedžerjih se giblje višina odpravnine od šest pa tudi do 24 bruto plač. Normalen delavec bo po novem zakonu dobil precej manj. Primer - če je zaslužil 148 tisoč bruto plače in bil v podjetju pet let, bo dobil za odpravnino natanko eno bruto plačo. Sicer pa je primerov visokih odpravnin v zadnjem času kar nekaj. Nekdanji predsednik uprave NKBM, Jože Glogovšek, je iz banke odšel bogatejši za 24 mesečnih osebnih dohodkov. Mirko Jelenič, razvpiti nekdanji generalni sekretar Rdečega križa, si je po individualni pogodbi dal izplačati 12 plač, zdajšnje vodstvo pa zato napoveduje tožbo. Vitoslavu Turku, nekdanjemu direktorju Elesa, pa bo država morala izplačati 6 milijonov odpravnine, ker se ga preprosto želi rešiti - imenovala ga je namreč še Bajukova vlada.