Borzno špekulantstvo

Tuji prevzemi so precej popestrili slovenski borzni trg. Lani je bilo najbolj burno pri prevzemu Pivovarne Union, letos so se ob prodaji svojih delnic najbolj veselili delničarji Leka. Pri obeh prodajah in tudi drugih se je veliko govorilo o raznem insajderstvu, ko so nekateri posamezniki na podlagi določenih informacij o predvidenih prevzemih s poceni kupovanjem delnic in poznejšo prodajo precej zaslužili.

Toda za zdaj se v državni proračun še ni steklo kdove koliko denarja iz naslova borznega špekulantstva. Država oziroma davkarija na račun davka na dobiček od prodaje vrednostnih papirjev in drugih kapitalskih deležev po zakonu o dohodnini odtrga 30 odstotkov (zaslužek od dneva nakupa do dneva prodaje), razen če ima oseba delnice v posesti več kot tri leta.

In koliko denarja je iz tega naslova pobrala država? Davčni urad nam je posredoval podatke od leta 1995 do 2002. Leta 1995 so špekulanti plačali 4,186.000 SIT dohodnine, leta 1996 76,327.000 SIT, leta 1997 41,211.000 SIT, leta 1998 134,364.000 SIT, leta 1999 206,933.000 SIT, leta 2000 265,062.000 SIT, leta 2001 291,479.000 SIT in leta 2002 (vključno do novembra) 361,272.000 SIT. Če prevedemo v evre, zgolj med milijonom in milijonom in pol evrov na leto. Kolikšni so bili potemtakem zaslužki vseh borznih špekulantov, ni težko izračunati. Nekaj malega več kot 5 milijonov evrov v letošnjem letu se ne zdi ravno pretresljiva številka.