Ni panike, ni (še) norih krav

Panika glede uživanja nore govedine je v zadnjem času minila. Posebno še v Sloveniji, saj smo dobili antibiotično mleko, ki pa, kot so nas opozorili strokovnjaki vseh vrst, ni škodljivo, kaj šele, da bi kdo lahko zaradi tega utrpel kakšne hujše posledice, kot se je to zgodilo ob uživanju angleške govedine nekaj sto Angležem ter nekaj Francozom in Italijanom pred leti. Nore krave, posebej pa posledično Creutzfeldt-Jakobova bolezen, so se ukoreninile v zavest večine mesojedih in rastlinojedih prebivalcev Evrope, zato se ob omembi njenega imena marsikdo zdrzne. Prejšnji teden naj bi v ljubljanskem kliničnem centru umrla bolnica prav zaradi te bolezni. Med ljudstvom, ki jim je ta podatek prišel na uho, je završalo. Bolezen norih krav - preplah!

Prof. dr. David Vodušek z infekcijske klinike nam je potrdil, da je bolnica res umrla zaradi suma Creutzfeldt-Jakobove bolezni, vendar pa bodo dokončni rezultati znani šele po obdukciji na inštitutu za patologijo, ki je v primeru, če gre za sum za to bolezen, obvezna. Skoraj stoodstotno pa nam je tudi zatrdil, da ne gre za bolezen, ki bi bila posledica uživanja mesa. "Laična javnost meša obe bolezni, ki sta sicer sorodni. V omenjenem primeru gre za vrsto starodobne bolezni, pogostost obolelosti pa je ena na milijon prebivalcev." Razloga za paniko torej ni. Tudi na Inštitutu za varovanje zdravja so nas pomirili s podatki, da v Sloveniji za zdaj še nihče ni umrl zaradi posledic uživanja mesa. "Bolezni spremljamo ločeno, obvezna je dokončna potrditev na obdukciji, najnovejši primer pa še ni prijavljen," pravijo na inštitutu. Sicer pa je v Sloveniji zaradi nenore različice kravje bolezni leta 1998 umrl ena oseba, tako tudi leta 2000, lani pa tri.