Hrvaška zatemnitev pravic

Kanadska parlamentarna komisija za droge se je pred mesecem dni odločila, da naj bi po novem zakonu severnoameriška država dovolila posamezniku za osebno uporabo posest unče oziroma 31,1 g kanabisa. Kanadski uživalci marihuane bodo takoj po ratifikaciji predloga v parlamentu svobodneje zadihali. Podoben razvoj dogodkov pa lahko pričakujemo tudi na tej strani luže. 108 evropskih poslancev se je namreč podpisalo pod priporočilo, ki poziva udeležence bližajoče se konference Združenih narodov, posvečene drogam, naj razmislijo o prohibicionističnih ukrepih, ki veljajo v večini držav. Predvsem naj bi 16. in 17. aprila 2003 na Dunaju zahtevali reformo Konvencije ZN za droge. Eden izmed evropskih parlamentarcev, Marco Cappato, je pozval tudi navadne državljane, naj se jim pridružijo pri podpisu elektronske peticije, ki govori o tem, da je glavni problem v represiji. Strogo obravnavanje uživalcev mehkih drog po njihovem mnenju vodi le v socialno izoliranost. Glavna težava, organizirani kriminal, pa ostaja. Prav tako se skupina evropskih poslancev zavzema za programe medicinsko predpisanega heroina 'nepopravljivim' odvisnikom.

Tudi slovenski Urad za droge favorizira milejši pristop. Zato pa je situacija popolnoma nasprotna pri naših južnih sosedih. Hrvaški Urad za suzbijanje zloporabe opojnih droga je pred kratkim predložil nacionalni program za leto 2003, v katerem je do skrajnosti zaostril svojo politiko. Po novem naj bi učenjake, ki študijska leta preživljajo v 'državnih' študentskih domovih, nekajkrat na leto obvezno testirali, da bi v njihovi krvi morebiti ugotovili sledi prepovedanih substanc. Direktor urada, ki je izdelal skrajno represivni načrt za hrvaško mladež, Ante Barbir, je od ministrstva za znanost in tehnologijo že zaprosil za financiranje desetih aparatov, s katerimi bi odkrivali prisotnost mehkih ali trdih drog. Poleg obveznega testiranja hrvaški represivni organi načrtujejo tudi povečano število racij in osebnih preiskav, s katerimi naj bi omejili tudi preprodajo manjših količin mamil. Očitno so torej tudi za hrvaške policiste resnejši in večji kriminalci nedotakljivi, nebogljeni študentje z zanemarljivimi količinami pa predmet resnejše preiskave. V ta namen bodo v okolici študentskih domov postavili še komplet videokamer, ki bodo neprestano snemale neprimerno vedenje v naselju.

Predlog podpirajo posamezni študentje. Študentka Filozofske fakultete, Anamarija Zorić, je tako za Večernji list priznala, da se v študentskih toaletah res odvija marsikatera nedovoljena aktivnost, vendar je dodala, da naj bi v tople prostore zahajali predvsem ljudje z ulice. Mnenje Študentskega centra v Zagrebu, ki brezpogojno podpira predlog, pa je, da bi morali dodati tudi odredbo o izgonu iz študentskega doma v primeru pozitivnosti na takšnem testu. Proti drastičnim prohibicijskim ukrepom so se za zdaj izrekli le študentje sociologije, združeni v klubu Diskrepancija, za katere obvezno testiranje pomeni kršenje temeljnih človekovih pravic.