Varovanci policistov le izbranci

Pred ameriškim veleposlaništvom in rezidenco se - zaradi vse večje nepriljubljenosti, ki je nastala po njihovem novem svetovnem pohodu - odvija docela drugačen prometni režim od tistega, ki velja pred drugimi veleposlaništvi ali državnimi institucijami v Sloveniji. Zaradi varnosti čezoceanskih izbrancev imajo domačini štiri parkirne prostore manj nasproti ambasade, seveda pa prispevamo tudi k njihovi varnosti. Ne zgolj mobilno, kot za ostale tuje predstavnike pri nas, ampak stacionarno.

Pred veleposlaništvom so namreč tudi slovenski policisti, ki dodatno stražijo večno ogrožene reprezentante velesile. Ker za varovanje veljajo sila neenotna pravila, katerih skupni imenovalec je pragmatizem, so tod policisti kar v vozilih (drugod pa v hišicah). Ob pogledu na seznam zastraženih ljudi (Drnovšek, Rop) ali stavb (vlada, parlament, urad predsednika) opazimo, da med njimi ni veliko tujih prebivalcev. Italijanska ali ruska ambasada sta nekoč bili varovani, kar se vidi po postavljenih hišicah, sedaj pa ne več.

Prav tako je zanimiv ključ, po katerem izberejo "srečne" policiste, ki v svetem dolgočasju tvegajo življenje za pomembneže. Med njimi se hitro znajdejo tisti, ki so dlje časa v bolniški ali bolj jezikavi oziroma uporniški policaji. Med preživljanjem zimskih uric v neenakih razmerah pa so različnih dolžin tudi turnusi službujočih: pred ameriško ambasado so lahko še srečni, saj izmena traja štiri ure. Kar je malo v primerjavi s skladiščem v Sostru, kjer lahko policist straži pred srnami in ostalimi nevarnostmi kar osem ur neprenehoma. Sicer tudi kak vratarski turnus na samem ministrstvu ni ravno terna, saj lahko to pomeni za policista šest ur stanja.

Ob nezadovoljnosti možev postave, ki jih razporejajo, kakor se jim zdi, je morda vprašljiva celo sama kakovost njihove storitve. Še dobro, da stvarne potrebe po varovanju ni in da vse skupaj spominja na izjave naših državnih velmož glede Nata. Saj poznate tisto ruplovsko o teroristih s kovčki orožja ...