Istospolne poroke na Hrvaškem

Vstop v Evropsko unijo se vse bolj bliža. S tem pa tudi privzetje nekaterih humanističnih splošnih sprejetih načel, kot je tudi strpnost do drugačnih. Tega se zavedajo tudi Hrvati, ki so v parlamentu razvili polemično debato o izenačitvi statusa istospolnih in mešanih parov. Na koncu se je izkazalo, da večina poslancev podpira nediskriminatorno politiko in je naklonjena možnosti zakonske regulacije izenačitve pravic. Kakšne konkretne rezultate bo prinesla prihodnost, bo znano kmalu. Malo manj pa so strpni rešitvi te problematike naklonjeni slovenski parlamentarci, ki kljub dolgoletnim poskusom še zdaj niso spravili zakona v državni zbor. Podatek, ki dosti pove o njihovi strpnosti in toleranci.

Osnutek Zakona o registrirani istospolni skupnosti, kot so ga poimenovali snovalci, se je namreč pripravljal že leta 1998, vendar ga ljudski izvoljenci niso nikoli obravnavali. Proti so bili že sami predstavniki GLBT-scene, saj je osnutek predvideval le ureditev premoženjskih razmerij, ne pa tudi socialnih pravic. Prenovljeni zakon, ki se že dolgo pripravlja, naj bi istospolno usmerjenim parom dokončno zagotavljal čisto vse pravice, izvzemši posvojitve otrok. Čeprav se pristojni z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v marsičem strinjajo s predstavniki homoseksualne in lezbične skupnosti, pa razmere še vedno niso zgledno urejene na področju šolstva, kjer naj bi se spodbujala ravno strpnost in sožitje. Večina slovenskih šol recimo ne želi prejemati informativnega brezplačnega lezbičnega in gejevskega glasila Oznanila kljub temu, da šolski program besedice istospolno usmerjeni skorajda ne vsebuje oziroma da večina učiteljev sploh ne želi slišati za homoseksualna nagnjenja. Ker šolske klopi vseeno žuli tudi precejšnje število gejev in lezbijk, so jim s takim odnosom kratene osnovne pravice do informiranosti. Istospolno usmerjeni mladi z željo po vsestranski izobrazbi se morajo znajti, kakor vedo in znajo.