Manipulator / Carine za jug

Dobrodošli v EU ali nasvidenje bivša Juga

Stanka Prodnik
MLADINA, št. 7, 17. 2. 2003

Mercator v Beogradu

Mercator v Beogradu
© Denis Sarkić

V zadnjih mesecih politiki proslavljajo uspešno končana pogajanja z Evropsko unijo, bolj malo pa se govori o posledicah, tudi negativnih, za slovensko gospodarstvo. Po vstopu Slovenije v EU maja 2004 se bodo odnosi v poslovanju s tujino v veliki meri spremenili. Pozitivna posledica bo, da bomo postali del trga Evropske unije, ki bo tako postal notranji trg. To pomeni, da bo trgovina popolnoma sproščena za industrijske in kmetijske izdelke, prenehali pa bodo veljati vsi sporazumi o svobodni trgovini z državami EU. Gre tako za stare članice kot vse nove, ki se bodo v EU vključile hkrati z nami. Obenem bodo začeli tudi za Slovenijo veljati sporazumi, ki jih ima sklenjene z drugimi državami. Tako bosta prenehala veljati sporazuma o svobodni trgovini z Izraelom in Turčijo, toda EU ima s Turčijo tako in tako carinsko unijo. Z Izraelom ima EU sporazum o prosti trgovini, z ostalimi državami pa ima dogovor o enotni carinski tarifi.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Stanka Prodnik
MLADINA, št. 7, 17. 2. 2003

Mercator v Beogradu

Mercator v Beogradu
© Denis Sarkić

V zadnjih mesecih politiki proslavljajo uspešno končana pogajanja z Evropsko unijo, bolj malo pa se govori o posledicah, tudi negativnih, za slovensko gospodarstvo. Po vstopu Slovenije v EU maja 2004 se bodo odnosi v poslovanju s tujino v veliki meri spremenili. Pozitivna posledica bo, da bomo postali del trga Evropske unije, ki bo tako postal notranji trg. To pomeni, da bo trgovina popolnoma sproščena za industrijske in kmetijske izdelke, prenehali pa bodo veljati vsi sporazumi o svobodni trgovini z državami EU. Gre tako za stare članice kot vse nove, ki se bodo v EU vključile hkrati z nami. Obenem bodo začeli tudi za Slovenijo veljati sporazumi, ki jih ima sklenjene z drugimi državami. Tako bosta prenehala veljati sporazuma o svobodni trgovini z Izraelom in Turčijo, toda EU ima s Turčijo tako in tako carinsko unijo. Z Izraelom ima EU sporazum o prosti trgovini, z ostalimi državami pa ima dogovor o enotni carinski tarifi.

Načeloma bo torej za naša podjetja, kar zadeva carine, vstop v EU prinesel prednosti oziroma ohranil ugodnosti, ki jih je imela Slovenija že doslej. Razen za države tako imenovane jugovzhodne Evrope - torej nekdanje Jugoslavije. In tukaj lahko nadaljujemo zgodbo iz prejšnjega tedna, ko smo pisali o slovenskem prodiranju na jug. Z nobeno od naslednic bivše skupne države namreč EU nima sklenjenih sporazumov o prosti trgovini, kar pomeni vračanje carin, ki jih zdaj - vsaj pri izvozu naših izdelkov na Hrvaško in v Makedonijo - nismo imeli.

S tema državama ima EU sklenjen stabilizacijski sporazum, ki prinaša postopno ukinjanje carin - Hrvaška jih bo odpravila postopoma, odvisno od izdelkov, od leta 2004 naprej, carinske stopnje pa bodo različne, vendar ne višje od šest odstotkov. Makedonija bo imela precej višje carinske stopnje - v letu 2004 do 24,5 odstotka, leta 2005 do 21 odstotkov itd., carine pa bo ukinjala vse do leta 2011. Izvoz v Srbijo in Črno goro bo tekel po enakih carinskih tarifah kot doslej (mimogrede, republiki imata različne carinske stopnje), bo pa lahko ta država izvažala v Slovenijo popolnoma brez carin. EU je namreč za države nekdanje Jugoslavije sprejela uredbo, da lahko izvažajo v EU brez carin, uvoz iz članic EU pa je polno ocarinjen. Skratka, kar zadeva trgovino z balkanskimi državami, bo ta - milo rečeno - otežena. Ne gre pa pozabiti, da se po podatkih UMAR-ja v zadnjem letu trendi obračajo in da je Slovenija povečevala izvoz predvsem z državami na Balkanu, manjšal pa se je izvoz tudi v najbolj tradicionalne partnerske države, recimo v Nemčijo. Poleg tega slovenska podjetja svoje naložbe prav tako usmerjajo na jug, pokazalo pa se bo, ali je bila selitev kapitala modra poteza.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Dva leva

Vlado Miheljak: Izvoli, Janez! Hvala, Robert.

Kdaj pa romski sedež v DZ?

V središču

Nas Hrvaška res kupuje?

Se slovenska podjetja res pospešeno selijo na Hrvaško? 

Djelem djelem

Javno pismo Svetlane Makarovič