4. 3. 2003 | Mladina 9
Država prodaja svojo doto
Strategija: prodajanje donosnih podjetij
Pred prodajo: Aerodrom Ljubljana
© Boban Plavevski
Lani so javnost razburjale prodaje deležev nekaterih podjetij tujim kupcem, še slabše pa so jo odnesli poskusi in predlogi, da bi prodajali podjetja, v katerih ima večinski delež država. Poskusni zajec - NLB - je bil na koncu prodan, kljub medijskemu in siceršnjemu razburjanju, vladni možje pa so ugotovili, da si lahko brez večjih težav privoščijo prodajo še kakšnega bisera državnega premoženja. Tako so v vladi in nato še v državnem zboru sprejeli program privatizacije državnega premoženja za leti 2003 in 2004. Cilja privatizacije naj bi bila zmanjševanje javnega dolga in tudi iskanje strateških partnerjev v nekaterih podjetjih. Sicer pa, da ne bo nesporazuma, ne gre za drobiž - celotno državno finančno premoženje je na dan 31. 12. 2001 po knjigovodski vrednosti veljalo 1.145 milijard tolarjev. Res je, da ima Sektor za upravljanje s finančnim premoženjem države tudi možnost nakupa in vlaganja v kapitalske naložbe, ampak poglavje o prodaji je veliko, veliko daljše. Lani je bil tako prodan 34-odstotni delež v NLB, postopek prodaje 65 odstotka NKBM pa je bil ustavljen, vsaj dokler se vlada ne odloči, kaj bo s to banko oziroma kakšen naj bi bil tako imenovani drugi bančni steber. Že od lanske pozne jeseni potekajo postopki za prodajo deležev v Talumu, Industriji usnja Vrhnika, Peku ter Poštni banki Slovenije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
4. 3. 2003 | Mladina 9
Pred prodajo: Aerodrom Ljubljana
© Boban Plavevski
Lani so javnost razburjale prodaje deležev nekaterih podjetij tujim kupcem, še slabše pa so jo odnesli poskusi in predlogi, da bi prodajali podjetja, v katerih ima večinski delež država. Poskusni zajec - NLB - je bil na koncu prodan, kljub medijskemu in siceršnjemu razburjanju, vladni možje pa so ugotovili, da si lahko brez večjih težav privoščijo prodajo še kakšnega bisera državnega premoženja. Tako so v vladi in nato še v državnem zboru sprejeli program privatizacije državnega premoženja za leti 2003 in 2004. Cilja privatizacije naj bi bila zmanjševanje javnega dolga in tudi iskanje strateških partnerjev v nekaterih podjetjih. Sicer pa, da ne bo nesporazuma, ne gre za drobiž - celotno državno finančno premoženje je na dan 31. 12. 2001 po knjigovodski vrednosti veljalo 1.145 milijard tolarjev. Res je, da ima Sektor za upravljanje s finančnim premoženjem države tudi možnost nakupa in vlaganja v kapitalske naložbe, ampak poglavje o prodaji je veliko, veliko daljše. Lani je bil tako prodan 34-odstotni delež v NLB, postopek prodaje 65 odstotka NKBM pa je bil ustavljen, vsaj dokler se vlada ne odloči, kaj bo s to banko oziroma kakšen naj bi bil tako imenovani drugi bančni steber. Že od lanske pozne jeseni potekajo postopki za prodajo deležev v Talumu, Industriji usnja Vrhnika, Peku ter Poštni banki Slovenije.
Program prodaje pa pripravljajo za različna podjetja: Luko Koper, Slovensko izvozno družbo, Telekom, Aerodrom in Elektro distribucijske družbe. Za prodajo delnic NLB je država dobila 498 milijonov evrov, ki jih bo vlada namenila za poplačilo javnega dolga. Za prodajo hčerinskih družb Slovenskih železarn (Energetika Ravne in energetika Štore) pa bodo dobri trije milijoni evrov namenjeni za poplačilo obveznosti železarn. Vlada namerava v različnih podjetjih prodati različne deleže - od 100 odstotkov v Nafti Lendava, približno 25 odstotkov v Aerodromu, podobno v Luki Koper, za Telekom v ministrstvu za finance pa ugotavljajo, da "na globalnem telekomunikacijskem trgu vladajo negotove razmere zaradi že izvedenih privatizacij, zato je delež prodaje Telekoma naveden le okvirno". Za prodajo navedenih podjetjih vlada pričakuje v dveh letih, torej 2003 in 2004, več kot sedem milijard tolarjev. Veliko, malo? Vendarle gre za prodajo nekaterih strateških podjetij, v katerih bi država morala ohraniti vpliv.
