24. 3. 2003 | Mladina 12
NLB s prašički
Propadel posel z živimi živalmi
Ni skrivnost, da imajo mnoga naša podjetja prav nesrečno roko pri izbiranju svojih direktorjev predstavništev v tujini. Pisali smo že tudi o kritikah GZS in njenih predstavništev, s katerimi marsikatero slovensko podjetje ni pretirano zadovoljno. Eden od predsednikov uprave iz nekega velikega podjetja nam je dejal, da se ponavadi, kadar morajo določene zadeve v tujini urejati sami, ker jim GZS-jevci ne zmorejo pomagati, spomni predvsem na dokaj visoko članarino, ki jo plačujejo zbornici.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 3. 2003 | Mladina 12
Ni skrivnost, da imajo mnoga naša podjetja prav nesrečno roko pri izbiranju svojih direktorjev predstavništev v tujini. Pisali smo že tudi o kritikah GZS in njenih predstavništev, s katerimi marsikatero slovensko podjetje ni pretirano zadovoljno. Eden od predsednikov uprave iz nekega velikega podjetja nam je dejal, da se ponavadi, kadar morajo določene zadeve v tujini urejati sami, ker jim GZS-jevci ne zmorejo pomagati, spomni predvsem na dokaj visoko članarino, ki jo plačujejo zbornici.
Vsako podjetje ima seveda svoje kriterije, po katerih izbira ljudi, ki jih pošlje kot svoje "ambasadorje" v tujino - lahko so res dobri v tistem, kar delajo; lahko imajo veliko minulih zaslug za firmo; lahko pa imajo tudi dobre zveze v vodstvu podjetja. Nič od tega seveda ni pretirano pomembno, če je direktor predstavništva primerna oseba za predstavljanje podjetja, tudi kar zadeva njegovo preteklost in predvsem način delovanja v gospodarstvu. Zato je zanimiv primer direktorja predstavništva NLB v Srbiji Jožeta Škulja, ki je prevzel predstavništvo NLB pred kakšnim letom, v tej banki pa pred tem ni delal.
Ampak to je verjetno manjši problem, čeprav so se posamezniki v banki že takrat spraševali, ali nimajo primernih kadrov za takšno mesto kar v NLB sami. Toda tistih, ki so ga poslali v tujino, ni posebej motilo niti to, da je direktor v kazenskem postopku zaradi težav s svojo nekdanjo firmo, ki je lani šla v stečaj. Tožijo ga nekateri upniki, ki jim ni poravnal dolgov. Podjetje se je ukvarjalo z nakupom prašičev in govedi od kmetov ter prodajo svežega mesa po državi, ob uvedbi stečajnega postopka pa se je izkazalo, da poslovnim partnerjem dolguje 167 milijonov tolarjev. Po stečajnem popisu vseh obveznosti se je ta vsota še povečala - na kakšnih 178 milijonov, večina tega denarja pa gre na račun neplačane živine in prašičev, ki jih je podjetje kupovalo pri kmetih in po farmah. Nerodna reč, sploh pa, ker namerava NLB v Srbiji in Črni gori kupiti še kakšno banko. To pa nikakor ni enako kot kupovanje prašičkov. Seveda pa lahko v NLB-KBC zgodbo izkoristijo v propagandne namene in spet uvedejo varčevalne prašičke.