Televizijska militarizacija

O najnovejši militaristični programski pridobitvi javnega RTV-zavoda se je minuli teden že veliko pisalo. Legitimnost uredniškega delovanja državne podsekretarke MORS na Kolodvorski je novinarska stroka že obsodila. Bolj malo pa se je pisalo o ciljih MORS, ki naj bi jih dosegel z okupacijo programskega dela javne RTV-ustanove.

Po besedah obrambne podsekretarke Vesne Marčič, urednice militaristične oddaje Ščit, naj oddaja nikakor ne bi bila politično-informativna, družbeno pa naj bi koristno prispevala k dokumentarnemu izobraževanju transatlantskega prebivalstva na Slovenskem.

Problematizacije "izobraževalno-dokumentarnih" namenov oddaje Ščit in njene vloge pri vcepljanju vojaškega sistema vrednot slovenski družbi pa nam ni treba opisovati z lastnimi besedami; zelo priročno si v ta namen spet lahko izposodimo desetletje staro študijo Militarizacija in vojaško-industrijski kompleks, vojaškega ministra Antona Grizolda, prvopodpisanega pod medijsko-vojaškim projektom Ščit.

Že v samem uvodu študije nas Grizold opozarja na pojav militarizacije, ki se v družbi lahko izraža tudi na "bolj prefinjen, manj neposredno opazen način vcepljanja vrednot in načel državne vojaške organizacije v družbi", s katerimi kultura postane preplavljana z vojaškimi vrednotami in tako proizvaja družbene temelje, "na katerih se lahko nadalje krepi položaj in vloga državne vojaške organizacije pri usmerjanju družbenega življenja predvsem z vidika njenih lastnih interesov". Čeprav javna pogodba med RTV-zavodom in MORS ni ravno prefinjen, neposredno manj opazen način vcepljanja vojaških vrednot, pa je zagotovo floskula o izobraževalno-dokumentarni noti militaristične oddaje eno od dejanj v tej smeri.

Grizold nas v analizi vojaškega sistema ZDA poduči tudi o neformalnih (nedržavnih) institucijah v procesu političnega odločanja o obrambni politiki. Na prvo mesto nedržavnih institucij, ki so pomembne ob odločanju o vsebini obrambne politike, uvršča sredstva množičnega obveščanja. "Obstajajo kazalniki, ki kažejo na to, da ameriško obrambno ministrstvo posveča veliko pozornost ameriškemu javnemu mnenju ... Pri tem gre najbolj pogosto za to, da dobijo nekatere konkretne odločitve predsednika ZDA glede obrambne politike v javnosti podporo." Kontrolo javnega mnenja naj bi po Grizoldu ameriško ministrstvo za obrambo doseglo z diferenciacijo svojega urada za odnose z javnostmi. Na prvo mesto službi, ki tvorijo ameriški obrambni PR, Grizold postavi "oddelek za radio in TV, ki pripravlja oddaje in snema filme o ameriških oboroženih silah". Sedaj, ko se je aktiviral tudi MORS-ov PR-oddelek za televizijo, se logično sprašujemo, za katere konkretne odločitve slovenske obrambne politike bo v prihodnosti minister Griozold potreboval podporo javnosti?

Grizold svojo študijo sklene z vplivom vojaško-industrijskega kompleksa na ameriško družbo in pravi, "da je s svojim obsegom in s stiki s širšo ameriško populacijo zvezna vojaška organizacija v položaju, ko lahko v ameriško družbo vnaša svoje vrednote in način mišljenja, ki osmišljajo in propagirajo stalne priprave na vojno". Minister Grizold se torej zaveda vsega, jasno mu je, da je sodelovanje televizij in ministrstva za obrambo med drugim krivo, da so danes ameriški vojaki v imenu svobode pripravljeni pobijati nedolžne iraške civiliste. Glede na to, da isti vzorec nadzora mišljenja Grizold uvaja v slovensko družbo, je torej vprašanje le, kdaj se bodo slovenske vojaške sile pridružile enemu izmed pobijanj v imenu svobode.