Tujci lahko, Slovenci pa ne

Minuli teden je v javnost prišla informacija o težavah s slavjem po razglasitvi referendumskih izidov v središču Ljubljane. Na Prešernovem trgu in v Knafljevem prehodu so bila nepravilno parkirana vladna ter diplomatska vozila, policisti pa so prav cinično oglobili taksista, ki je parkiral zraven.

Policisti pa nimajo vedno dovolj moči za ukrepanje, o čemer se je prepričal eden izmed uniformirancev, ki je - nekaj dni pred referendumom - varoval predsedniško palačo. Pred njo je strogo prepovedano parkiranje, a le za slovenske državljane. Za ameriško ambasado pri nas velja, da zanjo pač ni ovir. Tudi pred Drnovškovo rezidenco ne. Policist stražar je sprva pozval voznika, naj umakne vozilo, a se ta na zahtevo ni odzval. Stražar je poklical patruljo, ki ima plačilne naloge, voznik limuzine pa notranje varovanje, ki je varovalo protokol ob obisku Javierja Solane. Že eden od varnostnikov je policistu razložil, naj ne teži in ne komplicira.

Isto so svojemu kolegu razložili policisti v patrulji, ki je prišla na stražarjev klic. Odpadlo je vsakršno kaznovanje kršitelja predpisov, še več - vozilo je ostalo tam, kjer se je ugasnil njegov motor. Ogorčeni varuh reda in zakona je na koncu delil pločnik pred palačo z diplomatsko limuzino, ki je voznik niti slučajno ni želel parkirati na bližnjem javnem parkirišču. Bil pa je deležen tudi graje kolegov, ki jim kaj podobnega ne bi prišlo niti na misel.

Jasno - izvajanje zakona tudi nad ameriškimi, ne le našimi državljani, presega povprečno policijsko servilnost. Da se Američani neradi podrejajo tujim predpisom, tudi ni novost, čeprav nas je minuli teden obrambni minister Anton Grizold prepričeval prav o izjemi tega v naši prihodnosti. Obeti za to so slabi, vendar imamo srečo, da veleposlanik Johnny Young ne sledi teksaški (beri: predsedniški) tradiciji. Si lahko zamislite konja, privezanega pred predsedniško rezidenco?