Bitka za smetišče

V Mariboru se je zadnje tedne na površje prebila problematika, ki je kot tempirana bomba čakala na sprožitev kopice političnih težav. Že dolgo je bilo namreč jasno, da bo letos prenehala obratovati deponija odpadkov oziroma odlagališče reciklatov. Težava, s katero so se nekaj let bodli (sedaj pa se z njo politično koljejo), se imenuje lokacija bodočega odlagališča.

V igri sta že leta dve lokaciji, Vihra in Pekel. Sprva (še za časa Alojza Križmana) je bilo odlagališče predvideno v Peklu, a so tamkajšnji krajani in politiki že takrat sprožili akcijo proti temu. Vroč kostanj je v svoja županska mandata nasledil Boris Sovič, ki je na prejšnjih volitvah Peklu obljubil, da odlagališča tam ne bo.

Sedaj Sovič mestnega sveta nikakor ne more prepričati o sprejetju sklepa o lokaciji odlagališča v Vihri. Težava je namreč, da predlog o sprejetju dvakrat ni bil sprejet na seji mestnega sveta, saj ga razen SNS ter liste Glas žensk (katere šefica Monika Piberl je doma v Peklu) skoraj nihče ne podpira.

Razlogi za tako ravnanje so sumničenja različnih političnih nazorov, ki imajo vzrok v županovi skrivnostnosti. Nekaj časa je zavlačeval s predstavitvijo primerjalne študije, sedaj so sporni podatki o lastnikih zemljišč. Pravi razlog politične bitke še ni jasen, kot tudi ne, zakaj je župan tokrat tako trmasto vztrajen. Ob vseh zakulisnih zgodbah se nekateri najbolj bojijo možnosti, da bi bila lokacija odobrena brez soglasja mestnih svetnikov. Kar sicer ni zakonito, je pa možno.

Zanimivo je, da nihče ne razmišlja o kakšni tretji lokaciji, pojavile pa so se govorice o začasni lokaciji. Vmes se na divjih odlagališčih, ki so po mariborsko na urejenih parkiriščih, nabere za sto tovornjakov smeti naenkrat. Ampak neka končna rešitev se je pojavila. Stanislav Holc iz Gibanja za ljudi je predlagal razpis referenduma za meščane: "Če se politiki ne moremo odločiti, naj se vsi Mariborčani." Prav. Ampak zakaj potem obstaja mestni svet? In župan?