Bratstvo med tožilci

Pet let mineva, odkar so ljubljansko tovarno zaves Velana zapustili revizorji Agencije RS za revidiranje lastninskega oblikovanja podjetij in napisali poročilo, v katerem so ugotovili, da je v podjetju med lastninskim preoblikovanjem prišlo do številnih nepravilnosti. In ker so revizorji posumili, da je vodstvo Velane podjetje preoblikovalo s pomočjo kaznivih dejanj, so kopijo poročila poslali tudi okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani in upravi kriminalistične policije. Zdaj, po petih letih, pa je ogorčeni Jože Praprotnik iz Medvod, delničar Velane, ki je bil nekoč tudi zaposlen v tem podjetju, ovadil tožilce, ker niso ukrepali zoper vodstvo Velane. Proti okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani je vložil ovadbo, ker je postopek v zadevi Velana "vodilo malomarno in neodgovorno. Še več, vodilo ga je namenoma tako, da ga je na obeh ravneh (na okrožnem sodišču in kot pritožbo na senatu višjega sodišča) izgubilo".

Praprotnik, ki se je pred tem obrnil že na bivšega in sedanjega finančnega ministra, Ropa in Mramorja, bivšega predsednika republike Kučana in predsednika parlamenta Pahorja, je v ovadbi zapisal, da je že leta 1999 javno pozval generalno državno tožilko Zdenko Cerar, naj vendarle ukrepa. In ta mu je julija 1999 odgovorila, da gre za eno od zadev, za katere velja prioritetno obravnavanje. Potem se mu je zdelo, da so se tožilci avgusta 2001 zadeve končno lotili, takrat je okrožni tožilec - svetnik Miran Železnik - zoper tri osebe iz Velane vložil zahtevo za preiskavo na ljubljansko okrožno sodišče. A zahtevo za preiskavo so februarja 2002 zavrnili. Ker niso ugotovili nič obremenilnega. Na to odločitev se je tožilec pritožil na višje sodišče, a je to njegovo pritožbo aprila 2002 zavrnilo kot neutemeljeno. Zakaj? Praprotnik pravi, da je pozneje ugotovil, da v zahtevku za uvedbo preiskave tožilstvo sploh ni upoštevalo obremenilnega poročila Agencije RS za revidiranje lastninskega oblikovanja podjetij, ampak je zahtevek utemeljilo zgolj na revizijskih podatkih nekdanje SDK. "Neupoštevanje, tako rekoč zanikanje obstoja ključnega dokumenta, to je poročila Agencije, dela predhodnice državne tožilke Branke Hrastar - Zobec ter kriminalista Blaža Ogorevca ter ignoriranje mojih pojasnil kvalificiram kot neodgovornost in s tem utemeljujem svojo ovadbo," je zapisal Praprotnik.

Kaj so z ovadbo storili v uradu generalne državne tožilke? Seveda so ugotovili, da "podatki iz spisa kažejo povsem drugačno sliko in tej vlogi ni mogoče pripisati značaja kazenske ovadbe". Zato Cerarjeva ocenjuje, "da ni razlogov za kakršenkoli strokovni nadzor, kakor tudi ne za oceno, da bi v tej zadevi okrožni državni tožilec ravnal na način, ki bi pomenil kaznivo dejanje ali nevestno delo". Jožeta Praprotnika, ki ga tožilci še niso obvestili o svoji odločitvi, pa ta ne preseneča: "Nič od tega, kar sem povedal tožilcem, niso uporabili in ključnega dokaza, poročila Agencije, se niso dotaknili pet let." Če bo takšen odgovor, kot smo ga prejeli mi, prejel tudi sam, pa bo zoper Cerarjevo vložil ovadbo.