Zid smrti je slovenski

Pred kratkim se je v časopisu Nezavisne novine, ki izhaja na ozemlju nekdanje Bosne v Republiki Srbski, pojavil članek z naslovom "Slovenci ne daju moj zid smrti," v katerem Božo Vukadinović, kot so zapisali novinarji, najslovitejši voznik motorjev, ki se vozijo v zidu smrti, obtožuje slovenske pravosodne oblasti, da je ostal brez svoje leseno-železne konstrukcije. Zgodba, ki jo užaljeno pripoveduje Banjalučan, ki je zid smrti prodal Alešu Škapinu v Kozino, naj bi bila takšna, da je Škapin, ki je pred časom pričel z vragolijami v zidu smrti, ki ga skoraj trideset let v Sloveniji ni bilo, legendarni zid smrti preprosto ukradel.

Škapin je zid, ki je bil v razpadajočem stanju, kupil maja, Vukadinović pa se je spomnil, da hoče zid nazaj novembra 2001. Prijava, da je zid ukraden, je romala na slovensko policijo, ki je februarja 2002 zaplenila zid smrti na podlagi prijave in jo posredovala tožilstvu, to pa je sum storitve kaznivega dejanja tatvine zavrglo z obrazložitvijo, da kaznivega dejanja ni bilo. "Sam sem zid v Banjaluki plačal. Ko sem ga kupil, je bil kup gnilih desk in železja, ko pa sem po letih trdega dela zid smrti usposobil ter naučil šoferje, da vozijo, bi on najraje videl, da mu ga vrnem, ker ga je pač pred leti imel on. Gnile deske sem kupil enkrat in jih ne mislim vsako leto znova, kot bi si on želel," pravi Škapin, ki pove tudi, da mu je Vukadinović večkrat grozil. "Vse grožnje, ki sem jih dobil, imam arhivirane na magnetofonskem zapisu in bodo dokaz na sodišču, saj proti njemu pripravljamo kazensko ovadbo zaradi izsiljevanja in ogrožanja ter motenja posesti," pravi Škapin.