Talumov menedžerski odkup

Zdi se, da nobena prodaja domačega podjetja skorajda ne more brez afere. Ponavadi so sicer škandali nastajali zato, ker se je podjetje prodajalo tujcem, ampak v primeru Taluma bo situacija obratna. Talum je bil že dalj časa na seznamu državnih podjetij, namenjenih za prodajo, v zadnjih mesecih pa je dogovarjanje z morebitnimi kupci intenzivno steklo. Mimogrede, od leta 1998 je večinski lastnik delniške družbe Talum iz Kidričevega podjetje ELES, pred tem je bilo premoženje preneseno na SRD. Na Kopačevo ministrstvo za okolje so na strokovno komisijo prišle tri neobvezujoče ponudbe za nakup 86 odstotkov Taluma, ki so jih poslali švicarsko podjetje Glencore International AG, madžarski MAL (Magyar Aluminium) ter domači konzorcij Sinal. Iz prvega kroga je izpadel švicarski kupec, čeprav je ponudil najvišjo ceno - 18 milijard tolarjev, kar je več, kot je pričakovala oziroma zahtevala vlada. Kakšni so razlogi za izločitev Švicarjev, še ni znano, v igri pa sta tako ostala še madžarski kupec in "naši", torej družba Sinal. In kdo so "naši"?

Sestavljajo ga mariborski Infond Holding - direktor družbe je Marko Planinšec, člani nadzornega sveta pa Matjaž Kovačič, predsednik nadzornega sveta (član uprave Nove KBM, d.d.), Mirko Pavšič, član nadzornega sveta (sicer prokurist Luke Koper, d. d.), in Branko Šibakovski, član nadzornega sveta (sicer direktor AC BPH, d. d., Ljubljana) - podjetje Impol (predsednik uprave Jernej Čokl) ter družba T-Invest. In predvsem slednja je še posebej zanimiva, ker je v njej 29 vodstvenih delavcev iz Taluma, med njimi tudi Talumov predsednik uprave Danilo Toplek. Direktor družbe Sinal je nekdanji, zdaj upokojeni finančnik Taluma Zlatko Špoljar. Sinal je za nakup Taluma ponudil okrog 13 milijard tolarjev, kar je pet milijard tolarjev manj kot Švicarji.

Zanimiva je tudi večletna povezanost med Talumom in Infond holdingom. Talum je bil namreč še leta 2000 med večjimi lastniki časopisa Večer - največji lastnik je bil leta 2000 z 32 odstotki PID (Pooblaščena investicijska družba) Infond Zlat, ustanovljen za namene zbiranja certifikatnih sredstev v postopku slovenske privatizacije. Infond Zlat je spadal pod KBM Infond, ki je hčerinsko podjetje Nove KBM in se je v letu 2002 preoblikoval v tri nove družbe: Infond PID, Infond ID in Infond holding. Talum je bil leta 2000 na drugem mestu z več kot 12 odstotki. Zdaj je največji lastnik Večera Infond holding, Talum pa je v začetku leta 2001 svoj Večerov delež podjetja - ta je bil takrat vreden nekaj manj kot 400 milijonov tolarjev - prenesel na svoja hčerinska podjetja: Vergas-Al, Storal in Revital, ki so dobila po 4,2 odstotka delnic, preostanek (2,5 odstotka) pa je dobil Vital. Borzniki so dogajanje takrat komentirali, da je eden izmed glavnih vzrokov za ta korak to, da postane delež državnega podjetja Talum manj viden. Zdaj Infond holding želi sodelovati pri nakupu Taluma, in to z "majhno prijateljsko pomočjo" Talumovemu vodstvu.

Popolnoma mogoče je, da se bodo strokovna komisija, minister Janez Kopač in za njim cela vlada odločili, da je proizvodnja aluminija za Slovenijo strateška panoga in da je bolje, če ostane v rokah domačih lastnikov. Ampak - obstajajo neuradne informacije, da se v letni bilanci Taluma "skriva" približno 9 do 10 milijard tolarjev dobička, ki ga, kot trdi naš vir, ki ne želi biti imenovan, vodstvo v zadnjih bilancah ni želelo prikazati, se bo pa "pojavil" po prodaji (če bo seveda ta izpeljana "po načrtu"). Takrat oziroma v naslednjem letu ali dveh si ga bodo lahko novi lastniki razdelili oziroma z njim izplačali na primer kredite, ki jih bodo najeli za nakup Taluma. Skratka, talumovci naj bi - po mnenju našega vira - kupili Talum s Talumovim denarjem. To pa seveda pomeni čisti dobiček za sinalovce, ne pa tudi za državo in davkoplačevalce.