Vrhunsko srečanje proti EU

Ob protestih proti vrhunskemu zasedanju EU v Solunu so nam mediji postregli s klasičnim poročanjem o "nasilnih protestnikih" in "prenapetežih", ki so vsevprek razbijali in zažigali, kar jim je prišlo pod roke. O razlogih za napade na simbole obstoječega neoliberalnega kapitalizma, še manj pa o aktivnostih ter problemih, na katere je opozarjal vzporedni protestniški vrh, nas množična občila niso obveščala.

Bolj podrobne informacije o dogajanju ob evropskem elitističnem vrhu smo dobili šele po vrnitvi slovenske aktivistične odprave. Slovenski nasprotniki vrha so v Grčijo prispeli še pred našimi državnimi predstavniki, kjer so se že dan pred uradnim začetkom vrha udeležili protestnega pohoda podpore in solidarnosti s prebežniki in tujci. Domači protestnik, ki se je priključil pohodu anarhističnega bloka skozi revne, t. i. imigrantske četrti Soluna, takratno vzdušje opiše: "Glasno skandiranje in pozdravljanje je spodbudilo lokalno prebivalstvo, da nam je izkazalo svojo podporo. Mnogi so na svojih balkonih, oknih ali preprosto na ulici pozdravljali in spodbujali anarhistično manifestacijo. Namen demonstracij je bil med drugim tudi 'povabiti' lokalno prebivalstvo, da se v dneh vrha pridruži kontra manifestacijam.".

Naslednji dan, ki je bil formalni začetek vrha EU, je pomenil realizacijo napada na t. i. rdečo cono, ki je bila v 125 km oddaljenem prestižnem letovišču Halkidiki, kjer naj bi evropska elita reševala preluknjano evropsko socialno dno. Slovenska odprava je bila nastanjena v kampusu Aristotelove univerze, ki jo je varoval člen zakona o univerzitetnem azilu, ki organom oblasti prepoveduje vstop v univerzo. Od tam so se prvi dan vrha z avtobusi odpravili fizično zavzet rdečo cono. "Kompleks, kjer se je dogajal vrh, je bil obdan s kontejnerji, po okoliških gričih je bilo tisoče policistov. Napad na rdečo cono je vodila skupina lokalnih aktivistov, ki so želeli z nenasilno akcijo napasti policijo. Prva linija aktivistov je bila totalno neopremljena, okoli sebe so imeli le traktorske zračnice, s katerimi naj bi simbolno odrivali policijo. Še pred kakšnimkoli stikom smo bili napadeni s plinoma CN in CS," je prvi stik s policijo opisala slovenska aktivistka.

Kemična osnova omenjenih plinov je klorid, najpogosteje v obliki C8H18Cl. Formula je nastala v prvi svetovni vojni, v ameriških laboratorijih, in je bila prvič uporabljena v Vietnamu. Kot drugi vojni plini sta tudi ta dva po ženevski konvenciji prepovedana. V času protestov pa je bila v Grčiji tudi prepovedana prodaja zaščitnih mask. Po policijskem napadu je sledil umik aktivistov, ki so se proti večeru zbrali na univerzi. Univerza je bila "kongresni" prostor, kjer so potekala predavanja o krizi sindikatov, prenovi delavskih gibanj, o sodelovanju in sožitju Grčije in Turčije, o evropskem javnem zdravstvu, o učinkih globalizacije na javni prostor, o problemu pitne vode, o boju proti neoliberalizmu, o vojni in rasizmu, o dolžnostih levice, univerza pa je bila tudi zatočišče pred napadi policije, kajti "drugačni" posamezniki so bili na solunskih ulicah lahka tarča policistov.

Tretji dan protesta je v Solunu oblikovana mreža anarhističnih gibanj napovedala napade na simbole kapitalistične družbe - napadali naj bi glavno policijsko stavbo, notranje ministrstvo ter zgradbo EU komiteja za rekonstrukcijo Balkana. Do omenjenih objektov se okoli 5000 protestnikom ni uspelo prebiti, med uličnimi bitkami pa so aktivisti simbolno napadli stavbe današnje kapitalistične realnosti - McDonalds, Vodafone, banke. Več ostalih demonstrantov, povezanih v Socialni forum, se je borilo s strategijo državljanske nepokorščine.

Nobeden od slovenskih aktivistov ni bil aretiran, policija je lovila predvsem domače grške aktiviste. Boj se nadaljuje.