Osumljeni novinarji

Konec lanskega julija in v začetku avgusta smo v Mladini v treh nadaljevanjih objavili zgodbo o pokojninski družbi Druga penzija in njenih lastnikih. Druga penzija je bila v lasti nekaterih podjetij in posameznikov. Po naših podatkih pa je tem, večina je sodila v gospodarsko in politično elito na Štajerskem in Koroškem, Poštna banka Slovenije (PBS) pod vodstvom nekdanje direktorice Romane Fišer odobrila izjemno ugodna posojila za nakup lastniških deležev Druge penzije. Takšna, o kakršnih navadni smrtniki le sanjajo. Po sledi naše zgodbe je nadzorni svet PBS opravil revizijo in ugotovil, "da pri odobravanju teh posojil po zdaj znanih podatkih banka ni bila oškodovana, čeprav vsa posojila še niso vrnjena". Vendar je pri tem še ugotovil, "da pa je pri odobritvi teh posojil prišlo do prekoračitve pooblastil s strani takratne predsednice uprave Romane Fišer in da so zahtevana zavarovanja za del odobrenih posojil neprimerna". Nadzorni svet je tudi za nekatere druge posle predsednice Fišerjeve ugotovil, da pri njih ni ravnala v duhu dobrega gospodarja, in jo odstavil s položaja predsednice uprave PBS. Treba je poudariti, da je bila PBS v lasti Pošte Slovenije, ta pa je bila tedaj še javno podjetje. Drugo penzijo so letos prodali Prvi pokojninski družbi in ta je lastnikom Druge penzije ponudila za delnico dvajset odstotkov več, kot je znašala njena nominalna vrednost. Torej so vlagatelji v Drugo penzijo s pomočjo Romane Fišer pri vsem skupaj tudi nekaj zaslužili. Zgodbe pa s tem očitno še ni konec.

Letos poleti so nas mariborski kriminalisti obvestili, da smo pisci člankov o tej pokojninski družbi osumljeni izdaje poslovne skrivnosti in nezakonitega pridobivanja podatkov! Od nas so zahtevali, naj jim izdamo svoje vire. Ko smo pojasnili, da tega ne počnemo, smo dobili odgovor, češ da je tako ali tako vseeno, ker bo zadeva vsekakor romala na tožilstvo. Potem pa se bodo tam ukvarjali z nami. Stvar je na videz precej groteskna. Ker smo opozarjali na nepravilnosti v zvezi z javno lastnino, smo za policiste osumljenci mi, ne pa tisti, ki so hoteli zaslužiti z državnim denarjem (med lastniki so bili recimo Hilda Tovšak, Romana Fišer, Anton Bergauer, Jože Kozmus, Milan Fujs, Srečko Trglec, Marko Cuk, Jurij Toplak, Šime Ivanjko ...). In naše pisanje se je glede na odločitve nadzornega sveta PBS izkazalo za resnično. Toda čeprav smo policistom v bistvu pomagali pri razkrivanju nepravilnosti, so se rajši spravili na novinarje. Pobarali smo jih, kaj se dogaja v zvezi z Drugo penzijo in PBS, vendar so odgovorili, da "zaradi interesa preiskave o tem ne morejo govoriti". Takšni postopki pa so hkrati grožnja novinarskemu delu, v smislu, da bomo končali na sodišču, če mislimo razkrivati nepravilnosti. V našem primeru celo v zvezi z javno lastnino.

Za mnenje o opisanem primeru smo povprašali društvo slovenskih novinarjev. "Če kriminalisti dejansko preiskujejo novinarja Mladine, ker sta objavila poslovno skrivnost pravne osebe, ko sta razkrivala domnevne nepravilnosti, je to zelo nenavadno. Nenavadno zato, ker naj bi kriminalisti poznali način novinarskega dela in pravice novinarjev pri razkrivanju nepravilnosti. Nenavadno zato, ker je pravica do varovanja vira ena najbolj znanih pravic novinarjev. Nenavadno zato, ker naj bi kriminalisti poznali zakonodajo in bi torej morali vedeti, da morajo poslovne skrivnosti varovati poslovni partnerji na podlagi pogodb in zaposleni na podlagi istovrstnih aktov, da pa ni to neka splošna dolžnost, ki bi veljala tudi za tretje osebe. Društvo novinarjev Slovenije bo zato na primer pozorno. Tudi zato, ker ne verjamemo, da so kriminalisti tako nevedni, temveč ker bi se lahko zgodilo, da pri svojem ravnanju sledijo nekaterim drugim ciljem. Ki nimajo z opravljanjem nalog in dolžnosti kriminalista nobene zveze. Lahko gre namreč tudi za povezanost oseb," meni predsednik društva novinarjev Grega Repovž.