Pozabljena socialdemokracija

Z izredno dobrim izidom, s 120 glasovi za in 4 glasovi proti, je svet Socialdemokratske stranke potrdil predlog Janeza Janše o preimenovanju stranke v Slovensko demokratsko stranko. V novem imenu stranke nekdanji socialdemokrati vidijo izključno prednosti - na prvo mesto tu lahko zapišemo obračanje po bruseljskem vetru, saj bo SDS v evropskem parlamentu delovala v poslanskem klubu, ki ga sestavljata Evropska demokratska unija in Evropska ljudska stranka. V največji evropski parlamentarni skupini je po Janši "socialdemokratski naziv tujek", novo ime naj bi tako na mednarodnem prizorišču stranko obvarovalo nesporazumov in pojasnjevanj, "zakaj smo po imenu drugačni".

Vendar je pred nekaj leti, bolj natančno, pred pravljično sedmimi leti, SDS kazala čisto drugačen odnos do termina socialdemokracija. Na domačem strankarskem prizorišču se je leta 1996 bila vojna za avtorske pravice nad imenom "socialdemokratska stranka", katere povod je bil predvsem sprejem ZLSD in ne SDS v Socialistično internacionalo. Janez Kocijančič, tedanji predsednik ZLSD, se je za našo revijo takrat hvalil, češ da se je navkljub poskusom SDS, da bi preprečila sprejem ZLSD v SI, pokazalo, "kdo je v naši državi pravi predstavnik socialdemokracije". Janša je na isti strani Mladine nasprotno trdil, da ZL ne izpolnjuje meril za vstop v SI. Boj za avtorske pravice nad socialdemokracijo je bil v ospredju tudi ob stoletnici ustanovitve socialdemokratske stranke v gostilni Pri Virantu.

ZLSD obletnice ni praznovala, SDS pa se je je spomnila na kraju, kjer je nekoč stala gostilna, odkrili so spominsko ploščo, organizirali konferenco na temo "Socialdemokracija med tradicijo in perspektivami" ter predstavili knjigo današnjega predsednika sveta SDS, dr. Milana Zvera, 100 let socialdemokracije. Tednik MAG je takrat zapisal: "Po besedah enega od izdajateljev knjige je SDS oz. stoletna mladenka edina prava naslednica izvirnih socialdemokratov, vsi drugi poskusi prevzemanja tega naziva pa pomenijo kitenje s tujim perjem ... da si je izbrala (ZLSD op.a.) ravno ime socialdemokrati, je mogoče razumeti kot popolno nepoznavanje zgodovine ali pa kot posmeh le-tej, ocenjujejo v drugem taboru." V istem glasilu se je za socialdemokracijo nekaj tednov pozneje krčevito boril tudi današnji podpredsednik SDS, dr. Miha Brejc: "Tisto, kar ji zamerimo (ZLSD, op.a.), je, da si prilašča ime socialdemokratov, ki ji ne pritiče," ob razlogih za svojo socialdemokratsko orientacijo pa je hvalil tudi evropske socialdemokratske programe, ki so za SDS danes "tujek" - " po eni strani poudarjajo podjetništvo, odprtost, svobodo, demokracijo itn., po drugi strani pa socialno pravičnost in enake izhodiščne možnosti".

Navkljub več kot očitni historični identifikaciji samega vodstva SDS s socialdemokracijo so se ji danes odrekli s kar 97-odstotno demokratično večino. Zanimiv konsenz o tematiki, za katero so vodilni pri SDS v preteklosti zastavili svoja politična imena.