Policijski prisluhi

Telefonska prisluškovanja so v zadnjem času spet postala popualrna. Ne nazadnje so s pomočjo telefonskih prisluhov za zapahe spravili "najnevarnejšega" med župani, Koprčana Borisa Popoviča. Na sosednjem Hrvaškem, kjer sicer po besedah našega poslanca NSi Janeza Drobniča vlada anarhija, pa je opozicija minuli teden obtožila vlado, da ji zelo rada in aktivno prisluškuje. Kako nam sicer lahko prisluškujejo ? Legalno seveda. Večina telefonskih pogovorov danes poteka prek GSM-ov, za katere je nekdaj veljal mit, da jim je bojda, ker so digitalni, nemogoče prisluškovati. Za policijo pa to ni problem. Po 130. členu Zakona o telekomunikacijah morajo mobilni operaterji policiji (na podlagi odredbe sodišča) ali SOVI "sporočiti podatke o udeležencih, sporočilih, okoliščinah in dejstvih telekomunikacijskega prometa za posamezne primere, na način, v obsegu in trajanju, kot to določa odredba pristojnega sodišča, na pisno zahtevo sporočiti podatke o lastniku in uporabniku telekomunikacijskega sredstva, s katerim se opravlja telekomunikacijski promet, ter zagotoviti na svojem omrežju ustrezno programsko opremo in primeren vmesnik za izvedbo nadzora telekomunikacijskega prometa ..." Mobilni operaterji morajo imeti posebno opremo, povezano s pristojnimi policijskimi organi. Slednjo opremo morajo operaterji kupiti na lastne stroške. Katera je primerna, pa predpiše policija. Prisluškovalna oprema se aktivira s posebnima kodama, ki ju morata sprožiti obe strani. Potem pa policisti prisluškujejo mobilnim telefonom, vse dokler to določa sodna odredba.

Koliko osebam policisti trenutno prisluškujejo ali so jim prisluškovali, nam policisti niso hoteli odgovoriti oz. so z generalne policijske uprave pojasnili: "Obveščamo vas, da so podatki, ki se nanašajo na izvajanje nadzora telekomunikacij s prisluškovanjem in snemanjem in pridobivanje odredb za izpis telekomunikacijskega prometa, zaupne narave, v skladu z Zakonom o tajnih podatkih, zato vam teh podatkov ne moremo posredovati." Pa čeprav nas je zanimala le gola številka prisluškovanih oseb in ne poimenski seznam. Na uho nam je namreč prišel podatek, da naj bi eden izmed manjših slovenskih mobilnih operaterjev dobil kar 10-15 zahtevkov za prisluhe oz. za izpiske številk klicev mesečno. Številka, če je podatek resničen, se zdi enormna, saj bi po tej logiki morali mesečno prisluškovati več kot 100 osebam. Nekdanji direktor VIS, dr. Miha Brejc, naj bi se nekoč pohvalil, da se je v njegovih časih prisluškovalo 60 izbrancem. Nobeden izmed mobilnih operaterjev nam seveda ni želel izdati podatka, koliko zahtevkov za prisluhe dobiva. Podatki so pač tajni. Enak odgovor nam je dal tudi predsednik komisije DZ za nadzor nad delom tajnih služb, Jožef Jerovšek. Podatki so sicer navedeni v poročilih, toda strogo tajni. Tudi številke. Edino, kar nam je uspelo izvleči iz gospoda Jerovška, je podatek, da je število prisluhov bolj ali manj konstantno. V zadnjih letih naj bi se celo malenkostno zmanjšalo. Bolj prijazni so bili okrožnem sodišču v Ljubljani. S preiskovalnega oddelka ljubljanske sodišča so posredovali podatek, da so bile v letu 2003 izdane le 4 sodne odredbe za izvajanje tovrstnih ukrepov. Malo, če podatek drži. Prisluškovanje je recimo na sosednjem Hrvaškem veliko bolj razvito. Podpredsednik vlade Goran Granić je javnosti obelodanil, da so letos prisluškovali 78 osebam, lani 141, leta 2001 pa 215 osebam. Za časa zadnjega leta vladavine Franja Tuđmana, leta 1999, pa so prisluškovali kar 2440 osebam. Slovenski oblastniki pa takšne stvari raje hranijo za svoje potrebe.