3. 10. 2003 | Mladina 39
Varčevanje pri znamkah
O akcijah Sklada za spodbujanje razvoja TNP imetniki njegovih certifikatov ne vedo nič
Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka (TNP) je pred petimi leti vabil državljane, naj vanj vložijo svoje certifikate. Predvidevali so, da je premoženja veliko in da bodo državljani brez težav dobili povrnjene vrednosti vloženih certifikatov. In prepričali so kar 10.205 državljanov. Kaj se je dogajalo v naslednjih letih, je znano. Premoženja, ki je sprva znašalo 1,2 milijarde SIT, naj bi bilo zdaj za polovico manj. Država se je namreč projekta lotila sila brezglavo, s preveč predvidevanji. Zakaj?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
3. 10. 2003 | Mladina 39
Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka (TNP) je pred petimi leti vabil državljane, naj vanj vložijo svoje certifikate. Predvidevali so, da je premoženja veliko in da bodo državljani brez težav dobili povrnjene vrednosti vloženih certifikatov. In prepričali so kar 10.205 državljanov. Kaj se je dogajalo v naslednjih letih, je znano. Premoženja, ki je sprva znašalo 1,2 milijarde SIT, naj bi bilo zdaj za polovico manj. Država se je namreč projekta lotila sila brezglavo, s preveč predvidevanji. Zakaj?
Vse družbe, v katerih je imel sklad deleže, so poslovale z visokimi izgubami. Družba Žičnice Vogel je imela izdano odločbo o prepovedi obratovanja nihalne gondole. Realna vrednost deležev je bila minimalna oziroma nična. Kot pravi direktor sklada Jože Resman, pa poleg tega niso mogli fizično prevzeti niti ene nepremičnine. Sklad se je likvidaciji na koncu izognil, njegove pravne zaplete naj bi rešil zakon o družbi za spodbujanje razvoja območja Julijskih Alp, ki je v postopku, za obratovanje skladovih nepremičnin naj bi poslej skrbela nova družba, konec leta pa naj bi le izdali delnice.
Dogajanj torej ne manjka. Zato je tako nenavadno, da ni sklad imetnikov certifikatov v teh petih letih niti enkrat obvestil o tem, kaj se dogaja z njihovim premoženjem. Čakanja na vsaj eno samcato obvestilo s sklada pa je imel dovolj M. B. iz Domžal, ki je direktorja sklada Resmana v imenu vseh vlagateljev certifikatov prosil, naj jih že enkrat informira iz prve roke in ne zgolj prek medijev. "Sprašujem sklad, Vas osebno, gospod direktor, in sam sebe, ali nisem bil pet let vreden, da bi mi sporočili, kakšna je usoda ne samo mojega certifikata, temveč še vseh ostalih 10.204 ... državljanov Republike Slovenije ... da bi nas obvestili s kratkim pismom, ki bi sklad stal morda 50 SIT na osebo, torej borih 500.000 ali nekaj manj ali več ...," je zapisal. Pa so na skladu upoštevali mnenje razburjenega imetnika certifikata? So o dogajanju obvestili vse imetnike certifikatov? Ne, o skladovih akcijah so obvestili samo M. B.
