Na Kitajsko po denar

Tovarna Alpina, ki je bila ob Elanu v letih smučarskega booma eden od slovenskih ponosov, je obrat na Colu odprla že leta 1972. Najprej je zaposlila 80 delavk, z gradnjo nove tovarne deset let pozneje pa je zgornje dele obutve šivalo in lepilo že okrog 200 zaposlenih. Obrat Alpine je veliko prispeval k ohranitvi življenja na celotnem gorskem območju ajdovske občine, saj bi sicer v iskanju službe marsikdo za vedno odšel v dolino in naprej v svet ... Plače v pretežno ženskem kolektivu so bile sicer skromne, so pa marsikje pomenile pomemben delež v družinskem proračunu in zato je bila novica o zaprtju, ki jo je delavkam pred nekaj dnevi sporočil direktor Martin Kopač, zelo šokantna. Na pročelje colskega obrata so zato obesili črno zastavo.

"To je poslovna odločitev podjetja, ki sledi želji za večji dobiček," ocenjuje ajdovski župan Marjan Poljšak, ki se je z ustanovitvijo kriznega štaba zavzel za reševanje usode kolektiva, ki predstavlja skoraj štiri odstotke vseh zaposlenih v občini. "Ampak tako podjetje služi le lastnikom in kapitalu in ne več prebivalstvu okolja, v katerem je zraslo," še dodaja. Col (na cesto naj bi postavili 130 ljudi) in Gorenja vas, kjer podobna usoda čaka približno sto zaposlenih v obratu Alpine, sta se torej znašla v krutem svetu globalizacije.

Vendar pa prihaja do odpuščanja delavcev v dobro stoječem podjetju. Kot vedo povedati zaposleni, naj bi si nadzorni svet Alpine razdelil lep znesek, menda približno milijardo tolarjev nagrad za uspešno poslovanje. Približno 250 milijonov, kolikor naj bi z odpravninami vred stalo zaprtje obrata na Colu, je tako le drobiž v primerjavi z vsotami, ki se obetajo Kopačevi Alpini s selitvijo proizvodnje v Azijo. Cenejša delovna sila na Kitajskem je seveda le eden od razlogov za selitev, saj je vsem, ki se vsaj malo spoznajo na te trge, jasno, kako je tam s transparentnostjo poslovanja, da ne govorimo o izkoriščanju otrok ...

Po drugi strani mu pogum za nove poslovne odločitve dajejo tudi vodilni, ki se v Alpini vsi pišejo Kopač. Direktorjev brat Zoran Kopač je direktor splošnega sektorja. Pomembne naloge imata tudi sinova; Andraž Kopač je direktor nabave, Primož Kopač pa direktor prodaje. Mateja Debeljak, finančna direktorica podjetja, ima sicer drugačen priimek, vendar pa je prav tako članica Kopačevega klana, saj je dekle sina generalnega direktorja! Brez dvoma družinsko podjetje.

V zadnjih dneh je nameravano zaprtje Alpininih obratov vseeno dobilo nove razsežnosti: v reševanje delovnih mest se je vključilo tudi ministrstvo Vlada Dimovskega; da družini Kopač zadeva ne bo uspela na tako eleganten način, kot si je zamislil in je sprva kazalo, pa pričajo tudi nekateri odzivi iz žirovske delavske baze. Kaj lahko se namreč zgodi, da bosta globalizacija in želja po še večjem profitu narekovali nove selitve proizvodnje na Kitajsko. In v tem primeru bi se kmalu lahko začelo odpuščanje tudi v Žireh. Oče Kopač, ki je sprva prijazno odgovarjal na vprašanja novinarjev, je v zadnjih dneh postal bolj molčeč in celo neprijazen do medijev. Morda pa je pričakoval, da bo z najnovejšo poslovno odločitvijo postal kandidat za podjetnika leta?