Zapornik in njegov jezik

Večini rednih bralcev Mladine je zagotovo ostala v spominu poletna zgodba Toma Križnarja, ki so ga zaprli v Etiopiji in za čigar izpustitev se je moralo angažirati precej ljudi. K sreči ni bil tujec, zaprt v Sloveniji in brez poznavanja lokalnih običajev ter jezika, saj bi verjetno še naprej ždel za rešetkami in čakal, da odklenejo ključavnico.

Taka je namreč izkušnja Litovca, ki bo zaradi lanskega bančnega ropa pet let sedel za zapahi. O njegovi krivdi odloča sodišče in možakar je napisal prošnjo za varstvo zakonitosti, ki je sicer izredno pravno sredstvo, vendar sodi k sodnemu postopku. Po 7. členu zakona o kazenskem postopku ima tuji zapornik pravico podajati sodišču vloge v svojem jeziku.

Zato je toliko bolj nerazumljiv odgovor predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani, Aleša Zalarja, ki je obsojencu napisal, da je "vloga nerazumljiva oziroma napisana v tujem jeziku". Tiskovna predstavnica istega sodišča Maja Kociper nam je obrazložila: "Vloga je bila napisana v cirilici in v tujem jeziku, iz nje pa ni bila razvidna morebitna opravilna številka zadeve, naslovnik, podpisnik oziroma na kaj se zadeva nanaša."

Kar ne drži - vse pisemske pošiljke, ki jih zaporniki pošiljajo v svobodni svet, morajo imeti na hrbtni strani z latinico napisan priimek odpošiljatelja ter (namesto ulice) kraj, odkoder prihaja - tokrat Zavod za prestajanje kazni Dob pri Mirni, pošta 8233 Mirna. Nekateri namesto tega naslova uporabljajo tudi Slovenska vas 4 (ali 14), vendar pisma evidentirajo v upravi zapora. Šele po ponovnem dopisu sodišču, v katerem je Litovec pojasnil, da je zaprt, je prišlo do prevoda smiselne ter zakonsko pravilne pritožbe.

Bolj kot površnost sodišča pa preseneča urad varuha človekovih pravic, na katerega so se v preteklosti obsojenci obračali z raznovrstnimi pritožbami. Tam so po edini dostopni opravilni številki ter označbi na naši poizvedbi sklepali, da gre za zadevo sodne uprave, kjer so edini dovoljeni tuji jeziki manjšinski. Sami očitno niso niti preverili omenjenega primera, zato ni presenetljiva navedba iz telefonskega pogovora, da se tujci načeloma ne obračajo na ombudsmana. Kaj jim pa lahko pomaga, če še ob očitnih kršitvah ne mignejo?

Litovec je trdno prepričan, da to ni edina napaka, ki jo je zagrešilo pravosodje. Učinkovita zaščita pred napakami (pravo)sodnega sistema tako še naprej ostajajo dragi odvetniki, ki svoje kliente zagotovo zaščitijo vsaj pred kršenjem osnovnih pravic kazenskega postopka.