Čas za akademsko posredovanje

Trgovski sistemi in njihove oskrbovalne verige so vse bolj kompleksni, za kar gre v veliki meri zahvala informacijskim tehnologijam, ki omogočajo učinkovito vodenje skladišč in prodaje. A kljub temu obstajajo omejitve na vseh področjih, ne nazadnje tudi pri enem najučinkovitejših metod označevanja blaga - črtnih kodah. Glavni problem je v dejstvu, da mora biti črtna koda v vidnem polju čitalca.

A k ekspanzionistični sreči trgovskih verig in njihovih dobaviteljev obstaja naslednik črtne kode, tehnologija, imenovana RFID, ki temelji na identifikacijskih oznakah, ki uporabljajo radijske frekvence (Radio Frequency Identification). V osnovi gre za miniaturne (tudi manj kot milimeter) kombinirane sprejemnike in oddajnike radijskih signalov s čipom, ki nosi nekaj podatkov. Napajanje ni potrebno, saj jo lahko poganja energija, ki jo prejme prek radijskih valov. Prve generacije tovrstnih oznak se uporabljajo kot ključi v nekaterih podjetjih in denimo kot avtobusne vozovnice v Kranju.

Ob masovni proizvodnji bi lahko cene oznak RFID padle tudi na nekaj tolarjev, kar je zanemarljivo v primerjavi s prihranki. V oblačila, obutev, ovojni papir ali embalažo vgrajene oznake RFID bi ves čas oddajale v čipih zapisane podatke sprejemnikom po trgovini. Trgovci bi tako še bolj natančno poznali zaloge v trgovinah in skladiščih, onemogočili bi krajo, pa še vrste na blagajni bi bile znatno manjše, saj bi voziček zgolj peljali mimo njih.

Vendar pa v tej popolni sliki obstaja velika težava. Oznake RFID so bolj ali manj trajen izdelek in delujejo tudi po odhodu iz trgovine. In napravica se ponovno aktivira takoj, ko prične sprejemati kakšne druge primerne signale. Kar omogoča zelo preprost dostop do mnogih osebnih podatkov, najprej vseh potrošniških navad. To bi omogočilo neposredno osebno oglaševanje v slogu filma Posebno poročilo, v povezavi z nekaterimi drugimi, sicer ne ravno legalnimi metodami pa tudi pridobitev mnogih drugih podatkov, ki bi jih vaša oblačila in nakupovalne vrečke oddajale vsakomur s primernim sprejemnikom brez vaše vednosti. Vse se pa ne ustavi zgolj pri trgovinah; celo Evropska centralna banka je razmišljala o vgrajevanju oznak RFID kar v evrske bankovce, s čimer bi onemogočili ponarejanje.

Trenutno ameriške in britanske trgovske verige že preizkušajo RFID v svojih skladiščih, italijanski proizvajalec oblačil Benetton namerava z oznakami opremiti oblačila blagovne znamke Sisley, ameriška vojska pa se je že odločila za uporabo oznak RFID v svojih skladiščih. Združenja za pravico do zasebnosti, kot je EFF (Electronic Frontier Foundation), že protestirajo in načelno nasprotujejo takšnim oznakam, na spletu pa je že mogoče najti navodila, kako te skoraj nevidne naprave uničiti (nekaj minut v mikrovalovki). Celotna debata okrog RFID je v zadnjih mesecih že dosegla vrelišče, nakar je vanjo končno vstopila tudi univerza MIT (Massachuttes Institute of Technology), ki bo 15. novembra gostovala uradno delavnico o zasebnosti in RFID. In kot je pričakovati, bo akademska sfera ponovno tista, ki ji bo uspelo najti ravnovesje med željami kapitala in skrbmi uporabnikov.