1. 2. 2004 | Mladina 4
Grob napad na sodnico
Pismo s kritiko je sodnico tako razžalostilo, da je obsojenca še enkrat kaznovala
Da sodniki zelo slabo prenašajo kritike na svoj račun, ni nič novega. Ob kritikah iz ust politikov takoj slišimo litanije o sodniški neodvisnosti, ki je tako močna, da v Sloveniji ne veljajo več niti odločbe ustavnega sodišča; ob cehovskih kritikah kmalu obmolknejo glasovi. Po drugi strani pa besede, ki prihajajo iz ust državljanov, pogosto posamične sodnike in sodnice prizadenejo tako daleč, da se odzovejo s svojim najmočnejšim orožjem - tožbo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
1. 2. 2004 | Mladina 4
Da sodniki zelo slabo prenašajo kritike na svoj račun, ni nič novega. Ob kritikah iz ust politikov takoj slišimo litanije o sodniški neodvisnosti, ki je tako močna, da v Sloveniji ne veljajo več niti odločbe ustavnega sodišča; ob cehovskih kritikah kmalu obmolknejo glasovi. Po drugi strani pa besede, ki prihajajo iz ust državljanov, pogosto posamične sodnike in sodnice prizadenejo tako daleč, da se odzovejo s svojim najmočnejšim orožjem - tožbo.
M. J. iz Rogaške Slatine je predsednici okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah Zinki Strašek poslal pismo, v katerem se je pritoževal na sklep sodišča v zadevi, kjer je bil M. J. tožena stranka. Gospod je izrazil svoje presenečenje nad pravdnimi nedoslednostmi, ki jih je v omenjenem pismu navedel in argumentiral, ter Straškovi med drugim očital, da "ste se zadeve lotili tako površno, nestrokovno in pristransko, da ne morem verjeti, da je nekdo takšen lahko predsednik okrajnega sodišča".
Navedba o "hinavskem izogibanju dejstvu" ter poziv k razmisleku o lastnih sposobnostih za opravljanje odgovornega dela so prizadeli in razžalili sodnico ter predsednico sodišča. Celjsko okrožno državno tožilstvo je vložilo obtožnico in sodišče je ugotovilo "ravnanje s krivdno obliko direktnega naklepa" ter M. J. spoznalo za krivega. Ob pogojni obsodbi na dva meseca zapora (za preizkusno dobo leto dni) ga je nagradilo še s položnico za šestdeset tisočakov povprečnine sodnih stroškov.
Sodišče seveda ni upoštevalo nepomembnih podrobnosti, na primer obravnave zadeve kot svobodnega izražanja posameznika v posamični zadevi, in ne javne kritike. Sodba temelji na določanju mej komuniciranja, kjer so videnja dela ter dejavnosti posamične osebe v službi označene za "grob napad na čast in dobro ime". Ne pozabimo na dejstvo, da je dobljena kazenska tožba precej dobra osnova za civilni odškodninski zahtevek.
Pri nezaposlenem M. J. si Straškova verjetno ne bi mogla opomoči od prizadetosti in razžaljenosti, ki ju je čutila ob njegovem pisanju. Zastavlja pa se vprašanje, kakšne možnosti ima posameznik proti pravnemu sistemu, pri katerem je lahko preveč osebno mnenje v komunikaciji že kaznivo dejanje. O toleranci pa sodniki ponavadi ne govorijo.
