Policijski senzacionalizem

Slovenski policisti se radi pohvalijo s spektakularnimi akcijami v boju s prodajo in proizvodnjo prepovedanih substanc. Ko enkrat svoje dosežke predstavijo javnosti, ponavadi na tiskovnih konferencah, se zdi, da imajo v svoji borbi dobrega proti zlu res težko delo in da slovenski proizvajalci, dilerji pa tudi konzumenti prepovedanih dobrin res ne zaostajajo dosti za svojimi kolegi iz razvitega ali še bolj razvitega narko sveta. Senzacionalizem, s katerim policija bombardira medije, ko pri kom odkrijejo nekaj gramov trave, par ekstazijev, kakšen gram belega ali rjavega, res ne pozna meja. Bralstvo, ki z veseljem požira člančiče v časopisih, ko nekoga zalotijo pri kajenju marihuane, ko na kakšnem partiju odkrijejo koga, ki ima v žepu nekaj ijev, je seveda prepričano, da gre v teh primerih za ljudi, ki so hudi narkomani in dilerji, ki jih je treba pošteno kaznovati. Da ja ne bodo okužili naših otrok. O velikih zgodbah, velikih dilerjih v medijih pač ni zaslediti veliko, razen ko na meji koga ujamejo s par kilami, heroina, kokaina, trave hašiša ali ekstazijev. Ampak te stvari gredo tako ali tako čez našo mejo. Včasih se zdi, da policisti tiste ta velike ribe, bodisi pustijo, da delajo, kar hočejo, ali pa ne vedo, da obstajajo tudi tisti veliki distributerji opojnosti v Sloveniji. Zato je vsak manjši zaseg treba toliko bolj pompozno obelodaniti širši javnosti. Res je, da so velikokrat krivi tudi neobveščeni poročevalci s policijskih tiskovk, ki potem v svojih prispevkih mešajo pojme. Velikokrat se zgodi, da nam v kakšnem prispevku na primer na temo odvisnosti od heroina na televiziji kažejo sliko koga, ko si zvija joint, plesoče na rave partijih in podobno. No ja, saj veste, tako se pa začne ...

Zadnji primer policijskega senzacionalizma, ki so ga objavili vsi mediji, je bil odkritje ilegalnega laboratorija za proizvodnjo GHB-ja na Obali. Ilegalni laboratorij v stanovanju? Vsak, ki mu je vsaj malce jasno, za kaj gre, ve, da za proizvodnjo GHB-ja, bolj znanega kot "rape drug", ne potrebuje drugega kot nekaj legalno kupljenih substanc, ki se dobijo v prosti prodaji, sam postopek za proizvodnjo tekočine ali praška pa se dobi na internetu kot vsak recept iz Jamiejeve kuhinje, na razvitem Zahodu pa se prodajajo celo kit kat paketi za domačo izdelavo. Izdelava je skorajda bolj preprosta kot proizvodnja šnopsa v domačem kotlu. Sam GHB pri nas niti ni zelo razširjen, bolj kot žurerji na partijih ga uporabljajo mišičnjaki v fitnesih, ima pa ta problem, da ga je zelo težko dozirati in da se ob mešanju z alkoholom lahko spremeni v smrtonosni napitek. Ampak o tem ob odkritju ilegalnega laboratorija nismo uspeli prebrati prav nič. Pa bi bilo dobro, da bi.