Zaporniki, talci, JBTZ

Že skoraj leto dni je, odkar je bil v več kot sto let starih prostorih nekdanjih zaporov na Metelkovi odprt ljubljanski hostel Celica. Ta je zaradi zgodovinskih dogodkov, ki so šli skozenj od leta 1882, ko so ga postavili avstro-ogrski vojaki, pa vse do konca 80., ko je bil tam zaprt Janez Janša, že sam po sebi spomenik. V prihodnje pa v njem načrtujejo trojno predstavitev njegove preteklosti. Kot nam je povedal eden od arhitektov Celice, Janko Rožič, bodo pred vhodom postavili tablo, kjer bodo opisali dogodke, postavili bodo tudi obeležje žrtvam in pripravili stalno razstavo. O projektu se sicer še niso dokončno dogovorili. Izvedeli pa smo, da so pri enem od projektov, pri obeležju žrtvam, trčili različni pogledi Janka Rožiča in arhitekta Grege Košaka, ki je pripravil predlog obeležja.

Metelkovo so v letih 1942/43 med okupacijo Ljubljane zaznamovali tudi Italijani in Košak je v spomin na talce, ki so padli pod njihovo komando, oblikoval obeležje, ki bi "zaradi zgodovinskega pričevanja in dostojanstva žrtev nujno" stalo ob vhodu v Celico, kjer bi se z njim srečali vsi obiskovalci. "To je hierarhično pomembno zlasti zato, ker je celoten objekt maksimalno nabit z likovnostjo in simboliko in bi ga druga lokacija degradirala na le eno izmed mnogih (umetniških) sporočil," je oktobra zapisal v pismu, kjer pa piše tudi, da je njegov predlog naletel na nasprotovanje s strani arhitekta Rožiča, ki mu je sporočil, da se zdi tako postavljeno obeležje upravljalcu objekta Zavodu Šouhostel morbidno, zato naj bo rešitev bolj pozitivistično naravnana, pa tudi sam je imel nekaj predlogov. Od tega, da bi obeležje postavili na drugo lokacijo v hiši, da bi o njegovi primernosti odločali doslej sodelujoči umetniki in da bi obeležje morda združili s spominom na JBTZ. Kljub zapisu Košak z nami o tem takrat zaradi občutljivosti teme ni želel razpravljati. Tudi Rožič nam je povedal, da morata strokovna razhajanja rešiti sama. Pa vendar, zakaj nasprotuje predlogu? Pravi, da se mu zdi Košakov predlog sicer "dober", vendar so se z vsemi umetniki, ki so sodelovali v Celici, dogovorili glede nekaterih osnovnih stvari, recimo glede tega, da uporabljajo le naravne materiale. Košak pa uporablja pleksi steklo. Težava je torej v arhitekturnih zamislih. In ne v ideoloških. A na koncu sta arhitekta projekt zamrznila. Čeprav ga je Košak že nekoliko spremenil, kot je zapisal v pismu, pa ga nikomur ne vsiljuje in ga je "pripravljen umakniti, če bi bil ta premoteč v celostni zasnovi arhitektov adaptacije". Rožič pa nam je povedal, da upa, da bo Košak, če že ne pri obeležju, sodeloval vsaj pri razstavi.

Trenutno torej ni jasno niti, komu naj bo obeležje posvečeno, niti kje naj stoji niti kako naj izgleda. Več naj bi bilo znano v naslednjih tednih. Zanimivo pa je, da nam je v. d. direktorja Zavoda Šouhostel Tomaž Štefe, ki naj bi nasprotoval morbidnosti obeležja, povedal, da s Košakovim predlogom ni seznanjen. Če bi v hostel postavili obeležje, pa bi se res zavzemal "za tako obliko in mesto postavitve, ki bi bila skladna z osnovno dejavnostjo mladinskega prenočišča in vedrim vzdušjem mladih popotnikov".