Gregor Cerar

 |  Mladina 4

Elektronska demokracija

Slovenci bomo s pomočjo računalnikov prvič volili šele na lokalnih volitvah 2006

Uvedba tako imenovanih elektronskih volitev že za letošnje slovenske parlamentarne volitve je lani prestrašila prvaka opozicije, slovenskega demokrata Janeza Janšo, ki je lani poleti razlagal: "Pri preverjanju nismo našli nobene države, pri kateri bi bile take volitve možne na nacionalni ravni, se pravi pri volitvah poslancev ali predsednika države. Glavni razlog, zakaj takšne možnost ni, je vprašanje nadzora takih volitev, pa tudi tehnično je relativno težko zagotoviti vse potrebne pogoje, kolikor izvedemo volitve po elektronski pošti. V tem so si strokovna mnenja relativno enotna. Ker takšnih volitev nimajo niti v tehnološko bistveno bolj razvitih državah in državah z bistveno daljšo demokratično tradicijo od Slovenije, smo do elektronskih volitev na državnozborskih volitvah skeptični, tudi če bi šlo samo za možnost, ki bi se najprej izvajala poskusno." Elektronsko glasovanje se seveda ne bi vršilo po elektronski pošti, temveč bi se izvajalo na neposredno voliščih ali prek interneta ali mobilnih naprav, opremljenih s posebno programsko opremo. Toda zdaj je že jasno, da letos ne bomo imeli niti kakšnih poskusnih elektronskih volitev. Celotna EU naj bi z njimi štartala šele po letu 2006. Velika Britanija je recimo napovedala, da bodo na volitvah 2006 lahko vsi volilci glasovali s pomočjo novih tehnologij. Sicer pa so ali bodo v bližnji prihodnosti v Veliki Britaniji, Nemčiji, Španiji, Švici, Estoniji ... izvedli poskusne volitve v nekaterih okrajih.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Gregor Cerar

 |  Mladina 4

Uvedba tako imenovanih elektronskih volitev že za letošnje slovenske parlamentarne volitve je lani prestrašila prvaka opozicije, slovenskega demokrata Janeza Janšo, ki je lani poleti razlagal: "Pri preverjanju nismo našli nobene države, pri kateri bi bile take volitve možne na nacionalni ravni, se pravi pri volitvah poslancev ali predsednika države. Glavni razlog, zakaj takšne možnost ni, je vprašanje nadzora takih volitev, pa tudi tehnično je relativno težko zagotoviti vse potrebne pogoje, kolikor izvedemo volitve po elektronski pošti. V tem so si strokovna mnenja relativno enotna. Ker takšnih volitev nimajo niti v tehnološko bistveno bolj razvitih državah in državah z bistveno daljšo demokratično tradicijo od Slovenije, smo do elektronskih volitev na državnozborskih volitvah skeptični, tudi če bi šlo samo za možnost, ki bi se najprej izvajala poskusno." Elektronsko glasovanje se seveda ne bi vršilo po elektronski pošti, temveč bi se izvajalo na neposredno voliščih ali prek interneta ali mobilnih naprav, opremljenih s posebno programsko opremo. Toda zdaj je že jasno, da letos ne bomo imeli niti kakšnih poskusnih elektronskih volitev. Celotna EU naj bi z njimi štartala šele po letu 2006. Velika Britanija je recimo napovedala, da bodo na volitvah 2006 lahko vsi volilci glasovali s pomočjo novih tehnologij. Sicer pa so ali bodo v bližnji prihodnosti v Veliki Britaniji, Nemčiji, Španiji, Švici, Estoniji ... izvedli poskusne volitve v nekaterih okrajih.

V ZDA so se zavzeli za elektronsko glasovanje na voliščih, ki so ga poskusno izvedli na guvernerskih volitvah v Kaliforniji, podobno glasovanje pa bo na številnih voliščih po ZDA tudi na letošnjih predsedniških volitvah. Največ kritike gre na račun varnosti in nezanesljivosti izdelovalcev opreme za volitve. Kako kaže pri nas? Ministrstvo za informacijsko družbo (MID) pravi, da je že aktivno pristopilo k pripravam za izvedbo e-volitev. Do februarja 2004 naj bi posebna projektna skupina izdelala študijo izvedljivosti e-volitev, gledano iz različnih perspektiv. Obstajata dve smeri razvoja, in sicer e-glasovanje na volišču in oddaja glasu prek elektronskih medijev, brez aktivne čutne legitimacije volivcev. Prav pri slednjem naj bi bilo največ zadržkov. Med drugim bi bilo treba rešiti težave, ki so povezane z nekaterimi temeljnimi ustavnimi pravicami, kot je tajnost volilne pravice, in v zvezi s slednjim še posebej na fenomen "družinskega glasovanja", ki ga sicer tudi v sedanjem sistemu ni mogoče povsem odpraviti. Posebno pozornost pa je treba nameniti tudi tehničnim in varnostnim vprašanjem. Po slovenskih načrtih naj bi se sprva lokalnim skupnostim predvidoma pustila možnost pobude za izvedbo e-volitev na lokalni ravni, državna uprava pa bo verjetno v prvi fazi informatizirala predčasno glasovanje. Kot pravijo na MID, bi bilo za ta namen "potrebno povezati volilne imenike v celotni Sloveniji in na voliščih, ob aktivni čutni legitimaciji, omogočiti elektronsko glasovanje, s čimer bi volivcem omogočili mobilnost. Klasične e-volitve (na volišču) bodo po nekaterih analizah lahko izvedene šele, ko bodo do popolnosti razviti in splošno sprejeti biometrični postopki."