Sierra Leone je varna država

Na naših nepravih mejah pospešeno raste schengenski zid, ki bo preprečeval "nepravim" ljudem vstop v svet bogatih. Slovenija doslej ni bila preveč prijazna do tistih, ki so prosili za azil, vendar se zadeve popravljajo, saj je bilo še pred kratkim nemogoče dobiti azil v Sloveniji, v lanskem letu pa jih je bilo v Sloveniji podeljeno 37. Očitno je bila pri teh ljudeh res velika stiska, da so v Sloveniji dobili pravico do azila. Zlasti če vzamemo primer E. N. iz Sierre Leone.

Nesrečnežu so v njegovi domovini ubili brata, ko se je končala državljanska vojna, pa še mamo in očeta. Zločine naj bi storili pripadniki Revolucionarne združene fronte, znane po kratici RUF, ki so se tako maščevali družini prebežnika, ker niso sodelovali v uporu. Pomemben je podatek, da sta se umora mame in očeta zgodila po tem, ko je bil razglašen mir in ko so mednarodne organizacije sporočale, da ni več nobenih nevarnosti. Na našem ministrstvu za notranje zadeve pa so ugotovili, da za E. N. ni nobenih nevarnosti več ter da se lahko vrne domov, zato ni upravičen do azila in mora Slovenijo zapustiti v roku treh dni. Na srečo je vrhovno sodišče odločilo, da se mora zadeva še enkrat proučiti in da mora pri tem sodelovati tudi psiholog, saj je E. N. zaradi vseh nesreč, ki so se mu zgodile, v zelo občutljivem psihičnem stanju. Zanimivo, da so naši organi ugotovili, da za E.N. ni nevarnosti, saj poročila mednarodnih organizacij in državnih organov Velike Britanije in Združenih držav Amerike ugotavljajo, da se je končala 11-letna državljanska vojna ter da nekdanji pripadniki RUF ne ogrožajo obstoja države, ker vlada dejanski nadzor nad celotnim ozemljem. Zanimivo je razmišljanje sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da tožnikov strah, da bo izpostavljen nasilju pripadnikov RUF, ni objektivno konkretiziran. Smrt očeta, matere in brata torej ni objektivno konkretiziran strah.

Kljub temu da menda ni objektivno konkretiziranega strahu, pa so nas poklicali iz našega urada UNHCR, da bi objava imena lahko pomenila nevarnost za prosilca, ker ga lahko poiščejo pripadniki podzemnih organizacij. V državi, kjer so mu ubili najožjo družino, ni nevarnosti, pri nas pa bi ga lahko kdo likvidiral. Seveda pa je bil pravi razlog, da se ne objavi njegovo ime, kot so nam povedali na ministrstvu, drugje: "Ob tem bi vas radi še opozorili, da objavljanje imen in priimkov prosilcev za azil ni v skladu s smernicami UNHCR, pa čeprav to nekateri prosilci sami želijo. Praviloma se zaprosi novinarja, da uporablja psevdonim prosilca. Takšno usmeritev zagovarja tudi azilni sektor MNZ, ko novinarji zaprosijo za pogovore s prosilci. Razlog za takšen pristop je v tem, da kasneje prosilci za azil zatrjujejo, da je šele objava njihove zgodbe v medijih dejansko povzročila preganjanje v državi izvora." Pomembno je, da se ne podeli azil, konkretnih razlogov za nepodelitev azila pa nam niso mogli povedati, zaradi varstva osebnih podatkov.