17. 3. 2004 | Mladina 11
Zakon proti knjižnicam
Knjižnice kot vsiljiva reklama
V preteklosti so lahko knjižnice in podobne ustanove prek pisnih obvestil na dom lahko obveščale svoje stranke o kulturnih prireditvah, ki se odvijajo v njihovih prostorih. Običajno je šlo za kakšne razstave slik oziroma literarne večere in podobno. Po novih pravilih zakona o varstvu osebnih podatkov pa knjižnice ne smejo več obveščati kulture željnih strank o dogodkih, razen v primeru, ko ljubitelji umetnosti v to izrecno pisno privolijo. Zakon, ki naj bi ščitil navadnega državljana pred nezaželenimi sporočili, je torej dosegel le to, da ni več mogoče prejemati obvestil o kulturnih dogodkih, številne reklame pa še vedno nemoteno potujejo do poštnih nabiralnikov, saj niso osebno naslovljene na nikogar.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
17. 3. 2004 | Mladina 11
V preteklosti so lahko knjižnice in podobne ustanove prek pisnih obvestil na dom lahko obveščale svoje stranke o kulturnih prireditvah, ki se odvijajo v njihovih prostorih. Običajno je šlo za kakšne razstave slik oziroma literarne večere in podobno. Po novih pravilih zakona o varstvu osebnih podatkov pa knjižnice ne smejo več obveščati kulture željnih strank o dogodkih, razen v primeru, ko ljubitelji umetnosti v to izrecno pisno privolijo. Zakon, ki naj bi ščitil navadnega državljana pred nezaželenimi sporočili, je torej dosegel le to, da ni več mogoče prejemati obvestil o kulturnih dogodkih, številne reklame pa še vedno nemoteno potujejo do poštnih nabiralnikov, saj niso osebno naslovljene na nikogar.
Prav tako uredba ne preprečuje nenehnih telefonskih anketiranj. Kakšen smisel ima potem sploh zakon, če v praksi ne varuje pred vsiljivci, nam je pojasnil v. d. glavnega inšpektorja za varstvo osebnih podatkov, Jože Bogataj. Neosebne, na nikogar naslovljene reklame v poštnem nabiralniku ne kršijo zakona. Vsak pa ima tudi možnost, da prepreči telefonsko nadlegovanje s tem, da se izpiše iz posebne zbirke osebnih podatkov: "Ena izmed takšnih zbirk je telefonski imenik, zaradi česar lahko zaključimo, da veljavni ZVOP tistih telefonske naročnike, ki so dovolili objavo v telefonskem imeniku, ne ščiti pred pošiljanjem propagandnega materiala ter neželenimi telefonskimi anketami in telefonsko prodajo." Vendar tudi sam inšpektor ugotavlja, da to ni ravno najbolj posrečena rešitev in da bi bilo dobro to področje zakonsko bolje urediti, saj oglaševalci vedno najdejo kakšno luknjo v zakonu, ki jim omogoča posiljevanje potrošnikov. "Boljši način bi bil ta, da se v nekem zakonu, npr. Zakonu o varstvu potrošnikov, predpiše vodenje posebnega registra, ki bo vseboval seznam osebnih imen, telefonskih številk, naslovov stalnih ali začasnih prebivališč in druge osebne podatke tistih posameznikov, ki ne želijo uporabe svojih osebnih podatkov za namene izvajanja anket, telefonske prodaje ter pošiljanje propagandnega gradiva ..."
