24. 3. 2004 | Mladina 12
EU in Hišni ljubljenčki
Z vstopom v EU bodo veljala nova pravila tudi za hišne ljubljenčke
Beli dihur
© Arhiv Mladine
Državljani Slovenije bodo postali polnopravni državljani EU 1. maja, nekoliko pozneje, 3. julija 2004, pa bo enak status dobila tudi kopica slovenskih hišnih ljubljenčkov. Takrat bodo začela veljati nova pravila za "nekomercialna" potovanja živali v države nečlanice in nazaj. Vse hišne živali (v to kategorijo spadajo psi, mačke in beli dihurji) bodo morale, če bodo recimo potovale skupaj z gospodarjem na počitnice v sosednjo Hrvaško, imeti evropski potni list, poleg tega pa identifikacijo, ki je v EU mikročip. Slovenskim hišnim živalim je EU odobrila prehodno osemletno obdobje, ko naj bi vse slovenske živali podpirali s čipi. Do tedaj pa veljajo tudi tetovaže. Čipi in potni listi s potrdilom o cepljenju proti steklini bodo dovolj le za države nečlanice, ki jih ne ogroža steklina. V kategorijo ogroženih bi kmalu padla Hrvaška, če ne bi Slovenija, skupaj z Avstrijo, Nemčijo in Madžarsko, pri bruseljskem stalnem odboru za prehransko verigo in zdravje živali zlobirala, da so Hrvaško uvrstili med s steklino neogrožene države.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
24. 3. 2004 | Mladina 12
Beli dihur
© Arhiv Mladine
Državljani Slovenije bodo postali polnopravni državljani EU 1. maja, nekoliko pozneje, 3. julija 2004, pa bo enak status dobila tudi kopica slovenskih hišnih ljubljenčkov. Takrat bodo začela veljati nova pravila za "nekomercialna" potovanja živali v države nečlanice in nazaj. Vse hišne živali (v to kategorijo spadajo psi, mačke in beli dihurji) bodo morale, če bodo recimo potovale skupaj z gospodarjem na počitnice v sosednjo Hrvaško, imeti evropski potni list, poleg tega pa identifikacijo, ki je v EU mikročip. Slovenskim hišnim živalim je EU odobrila prehodno osemletno obdobje, ko naj bi vse slovenske živali podpirali s čipi. Do tedaj pa veljajo tudi tetovaže. Čipi in potni listi s potrdilom o cepljenju proti steklini bodo dovolj le za države nečlanice, ki jih ne ogroža steklina. V kategorijo ogroženih bi kmalu padla Hrvaška, če ne bi Slovenija, skupaj z Avstrijo, Nemčijo in Madžarsko, pri bruseljskem stalnem odboru za prehransko verigo in zdravje živali zlobirala, da so Hrvaško uvrstili med s steklino neogrožene države.
Vsako leto z milijoni turistov na Hrvaško potuje nekaj 100.000 psov in mačk. Če bi bila Hrvaška uvrščena med rizične države, bi bile potrebne dodatne laboratorijske preiskave (dovolj protiteles proti steklini), ki bi jih izvajali le določeni laboratoriji in bi pri nas stali 8530 tolarjev. To bi najbrž pomenilo vsaj delni osip turistov na Hrvaško. Posebni laboratorijski testi pa še vedno veljalo za Irsko, Švedsko in Veliko Britanijo. Prav z Veliko Britanijo pa imamo, kot kaže, Slovenci veliko težav. V Sloveniji imajo živali 15-mestno registracijsko številko, v Veliki Britaniji pa 16-mestno. Nekateri kinologi so pri uvozu psov iz Velike Britanije naleteli na veliko težavo, saj slovenski veterinarji niso mogli registrirati živali. Čipni čitalec je zaznal šestnajstmestno številko, v slovenski računalniški register pa je lahko vpisal le petnajstmestno številko. Zato so pač predlagali, da bi psu vgradili še dodatni slovenski čip, na koncu pa so se sporazumeli, da bodo le odbili eno izmed številk.
