Nekdanji direktor toži bolnišnico

Samo Fakin, nekdanji direktor Splošne bolnišnice Celje, ki je bil razrešen leta 2002, toži bolnišnico, ker je prepričan, da so ga razrešili nezakonito. Po prvi obravnavi na delovnem sodišču, na kateri sta se tako Fakin kot odvetnik bolnice Velimir Cugmas strinjala s predlogom za poravnavo, se je sestal svet zavoda bolnišnice in predlog zavrnil. "To mi še bolj ustreza, saj se bo med pravdo končno izkazalo, kdo ima prav," pravi Samo Fakin, ki je sedaj zaposlen kot svetovalec za ekonomsko področje v isti bolnici.

Sicer pa naj bi se s poravnavo končala še ena obravnava, saj je Samo Fakin kmalu po razrešitvi tožil tudi znanega kirurga Matjaža Sajovica, ker je slednji v času, ko so v bolnišnici potekali boji med tedanjim direktorjem in zdravniki, za eno od televizijskih postaj izjavil, da je "Fakin predstojnikom grozil s pištolo". Pričanje Matjaža Sajovica na sodišču Samo Fakin sprejema kot opravičilo, zaradi česar namerava od tožbe odstopiti.

Sama Fakina, ki je celjsko bolnišnico začel voditi leta 1996 oziroma v času, ko se je utapljala v izgubah, je svet zavoda razrešil potem, ko se je v javnosti razvedelo, da so v Splošni bolnišnici Celje na recept predpisovali eritropoetin - zdravilo, namenjeno dializnim bolnikom. Ker je cena eritoropoetina že vključena v ceno dialize, zdravniki pa so ga bolnikom predpisovali še na recept, naj bi ga s tem zaračunavali dvakrat in s tem oškodovali zdravstveno zavarovalnico. "Nihče ni dokazal, da sem prav jaz ukazal predpisovanje eritropoetina," pravi Samo Fakin in dodaja, da so eritropoetin v bolnišnici res predpisovali, da pa so to "v tistem času počeli tudi v drugih bolnišnicah, pa za to ni nihče odgovarjal".

Že od časa prvih konfliktov v bolnišnici je znano, da pravi razlog za odstavitev Sama Fakina z mesta direktorja ni bil eritropoetin, temveč konflikt zaradi delovnega časa zdravnikov. "Takrat smo ugotovili, da nekateri zdravniki, ki so imeli plačanih osem ur dela, funkcionalno delajo po pet ur, zato sem, v skladu z navodilom ministra za zdravje, predlagal skrajšanje delovnega časa za eno uro. Omejili bi tudi dežurstva, kar bi pomenilo, da bi približno 60 zdravnikov dobilo 100 tisoč tolarjev na mesec manj. Zato je počilo," pravi Samo Fakin in dodaja, da je celjska bolnišnica poslovala pozitivno vse do septembra 2002, ko ga je svet zavoda razrešil. "Žalostno je, da bolnišnica spet posluje z izgubo," je komentiral marčni svet zavoda SB Celje, na katerem so ugotovili, da je bolnišnica v lanskem letu "pridelala" kar za 227,5 milijonov tolarjev izgube, zaradi česar so sedanji direktorici Štefki Presker pri plači odvzeli pet odstotkov stimulacije za delovno uspešnost.

S preiskavo zaradi predpisovanja eritoropoetina se trenutno ukvarjajo celjski kriminalisti in tožilci, Boris Kavčič, patolog, ki naj bi bil odgovoren za nepregledane histološke vzorce tkiv, ki so se nekaj let nabirali v kleti celjske bolnišnice, pa svoje delo v vsem tem času mirno opravlja naprej.