Kvadrat v centru Ljubljane za 700 evrov

Na sredinem nadaljevanju izredne seje ljubljanskega mestnega sveta so po obravnavi revizije finančnega poslovanja mestne občine (MOL) v času vladanja Vike Potočnik ugotovili, da so bile v poslovanju velike nepravilnosti. Mednje zagotovo sodi zgodba o Tavčarjevi hiši v središču Ljubljane, ki je po vrtoglavih špekulacijah končala v rokah Harija Draušbaherja, ustanovitelja Agencije Studio Breg.

Hišo na Bregu 10, v kateri je nekoč živel Ivan Tavčar s potomci, je zasedalo več družin, stavba na prestižni lokaciji pa je razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik. Draušbaher si je (po pripovedovanju enega od stanovalcev) leta in leta prizadeval, da bi hiša postala njegova. Tako so najemniki in lastniki stanovanj že pred natanko desetimi leti pisali dopise kulturnemu ministrstvu, ker je bila takrat lastnica hiše Slovanska knjižnica, in navajali njegova šikaniranja.

Do nenavadnega zasuka v bitki za hišo je prišlo, ko se je decembra lani sklenila pogodba o prodaji solastniškega deleža. Knjižnica in MOL sta hišo prodala Gorenju; kupnino so določili že pol leta prej, Gorenju pa bi naj hiša služila za potrebe "poslovno-promocijskih dejavnosti". Štiričlanska občinska komisija je za 325 m2 v dveh stanovanjih določila kupnino 53 milijonov tolarjev, torej okoli 700 evrov po kvadratu. Za podjetje je nakup sicer opravil Jože Stanič, ceno pa naj bi določil sodni cenilec Miroslav Bohinc, a stanovalci trdijo, da jih cenilec nikoli ni obiskal.

"Vika Potočnik je morala vedeti," pravi Zvezdana Mlakar, ki v Tavčarjevi hiši živi že 25 let. Vsaj zato, ker jo je na zaplete s svojim stanovanjem opozorila gledališka igralka osebno. Dan po dobrem nakupu Gorenja so obe stanovanji prodali Draušbaherju. Ta pa je fond svojih nepremičnin tako še povečal. Ima menda vilo v Rožni dolini, ki jo je po nakupu podrl in začel graditi na novo, poleg hiše v Murglah pa ima še vikend ob morju. Gorenje je sicer že pred nakupom grozilo stanovalcem, da se bodo "poslužili drugih, manj prijaznih sredstev izpraznitve".

Vprašanje, kako je lahko Draušbaher prišel do lastništva na takšni lokaciji po tako ugodni ceni, je na dlani: njegovo stanovanje je bilo v devetdesetih zbirališče pomladnih veljakov. Oče Ivan Draušbaher, je bil SDSov župan Mute in je javnosti znan iz orožarskih afer, Hari Draušbaher pa je delal predvolilno kampanjo za SDS, ki ga je 1996 odlikovala s strankarskim priznanjem. Prava nagrada je, očitno, sledila nekaj let zatem, na kriminalistih, ki zadnje mestne škandale raziskujejo, pa je, da ugotovijo, kdo je Hariju omogočil tako ugoden nakup. Je bila to Vika Potočnik? Je bil to Jože Stanič? So bili to mestni SDS-jevci? Ali so se dogovorili skupaj?