Pristranska sodišča

Drugostopenjsko sodišče v Rimu je pred dnevi nekdanjemu pilotu JLA Emiru Sisiću znižalo kazen na 15 let zapora. Maja lani je bil namreč obsojen na dosmrtno ječo, ker je 7. januarja 1992 pri Varaždinu, kot pilot vojaškega letala mig 21, sestrelil helikopter Evropske unije, v katerem je bilo pet vojaških opazovalcev, štirje iz Italije in eden iz Francije.

Po nalogu generalštaba JLA je bil od 28. septembra 1991 zračni prostor nad Slovenijo in Hrvaško zaprt za letalski promet. Kljub temu sta dva helikopterja EU iz Beograda letela v Kapošvar na Madžarskem, nato pa brez dovoljenja nadaljevala let proti Zagrebu. Zaradi kršitve zračnega prometa sta vzletela dva miga iz letalske baze iz Bihača, enega izmed njiju pa je upravljal Sisić. Kljub opozorilom helikopter EU ni hotel pristati, zato ga je Sisić, po dobljenem dovoljenju iz vojaške letalske kontrole v Bihaču, sestrelil z raketo zrak-zrak.

Sisiću so na okrožnem sodišču v Varaždinu sodili v odsotnosti, nato pa je bil na vojaškem sodišču v Beogradu oproščen, ker naj bi bila za sestrelitev odgovorna kontrola letenja v Bihaču. Sisić je bil 9. maja 2001 prijet na Madžarskem in izročen italijanskim organom.

Za sojenje v Italiji je država Srbija in Črna gora plačala italijanskim branilcem 250 tisoč evrov.

Na samem sojenju je bilo nekaj nesoglasij pri izreku kazni, saj naj bi bila porota iz šestih državljanov prepričana o Sisićevi nedolžnosti, dva profesionalna sodnika, ki sta preglasovala poroto, pa sta se odločila za 15 let zaporne kazni.

Sisić, ki je zbolel za rakom na črevesju, je že tri leta v priporu, ker pa ima možnost pogojnega odpusta po dveh tretjinah odslužene kazni, bo lahko prost že čez 4 leta, zato niti ne razmišlja o ponovni pritožbi na kasacijsko sodišče. Po konvenciji iz leta 1929, ki je bila potrjena z dogovorom leta 1949 med Italijo in Jugoslavijo, bi lahko Sisič prestajal kazen tudi v Srbiji in Črni gori, saj ta še ni ratificirala evropske konvencije o prestajanju kazni v matičnih državah.

Popolnoma drugačen režim in posledice pa veljajo za sojenje Američanom in ameriškim vojaškim pripadnikom, ki so v sestavi Nata nameščeni v evropskih ameriških oporiščih.

Vojaško ameriško letalo iz oporišča v Avianu v severni Italiji je 3. februarja 1998 pri enem izmed trenažnih usposabljanj v nizkem letu prerezalo vrvi žičnice pri mestu Cavalese v italijanskih Dolomitih. Kabina žičnice se je po 80-metrskem padcu raztreščila na tleh, v njej pa je umrlo 20 turistov. Po nesreči so Italija in ZDA ustanovile vsaka svojo preiskovalno komisijo, ameriški piloti pa italijanskim preiskovalcem niso hoteli izročiti naprave, ki beleži potek leta. Čeprav so Američani ugotovili, da je za nesrečo kriva posadka letala, ki je tudi uničila video kamero kot del dokaznega gradiva, posadke niso izročili italijanskim sodnim oblastem, temveč jim je po Natovem sporazumu iz leta 1951 pod pritiskom javnega mnenja sodilo vojaško sodišče v ZDA. Sodili so le pilotu in navigatorju, članoma posadke, ki sta skrbela za radar in zveze, pa sploh niso sodili. Porota, ki jo je sestavljalo osem poveljnikov ameriške vojske, ju je oprostila vsakršne krivde, čeprav je sodišče ugotovilo, da posadka ni upoštevala predpisov o višini in hitrosti letenja. Na drugem sojenju, ki je potekalo zaradi suma oviranja preiskave, so oba obsodili na odpust iz vojske, pilota pa na šest mesecev zapora, po pritožbi pa je odsedel le štiri mesece.