2. 5. 2004 | Mladina 17
PUH, d. d., je zajelo plazenje
Kdo je krivec hudourniško krizo?
Plaz v Logu pod Mangartom
© Borut Krajnc
Podjetje za urejanje hudournikov (PUH) je iz lagodja vodilnega podjetja na svojem področju vrgel plaz v Logu pod Mangartom. Prišlo je do nesoglasja med direktorjem Alešem Horvatom in ministrstvom za okolje, prostor in energijo (MOPE). PUH sedaj toži državo, sicer 40-odstotno lastnico podjetja, saj jim ta dolguje kakih 140 milijonov sit za delo, ki so ga opravili v Logu pod Mangartom. Horvat meni, da je PUH zaradi tega postal hudourniški državni sovražnik št.1 in kmalu je bila potrebna preobrazba iz razmer koncesijskega dela v tržne razmere. Nezadovoljni so bili tudi zaposleni, v letu 2002 je direktor Horvat na zboru delavcev dobil prepričljivo nezaupnico. Število zaposlenih se je v zadnjih štirih letih zmanjšalo s 192 na 164, v primerjavi s povprečnimi plačami v gospodarstvu so se plače visoko strokovnega podjetja PUH v zadnjih petih letih znižale za prek 55 %, direktorja so krivili tudi za nesoglasja z MOPE in posledično izgubo koncesijske pogodbe, padati sta začeli letna realizacija ter vrednost delnice.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 5. 2004 | Mladina 17
Plaz v Logu pod Mangartom
© Borut Krajnc
Podjetje za urejanje hudournikov (PUH) je iz lagodja vodilnega podjetja na svojem področju vrgel plaz v Logu pod Mangartom. Prišlo je do nesoglasja med direktorjem Alešem Horvatom in ministrstvom za okolje, prostor in energijo (MOPE). PUH sedaj toži državo, sicer 40-odstotno lastnico podjetja, saj jim ta dolguje kakih 140 milijonov sit za delo, ki so ga opravili v Logu pod Mangartom. Horvat meni, da je PUH zaradi tega postal hudourniški državni sovražnik št.1 in kmalu je bila potrebna preobrazba iz razmer koncesijskega dela v tržne razmere. Nezadovoljni so bili tudi zaposleni, v letu 2002 je direktor Horvat na zboru delavcev dobil prepričljivo nezaupnico. Število zaposlenih se je v zadnjih štirih letih zmanjšalo s 192 na 164, v primerjavi s povprečnimi plačami v gospodarstvu so se plače visoko strokovnega podjetja PUH v zadnjih petih letih znižale za prek 55 %, direktorja so krivili tudi za nesoglasja z MOPE in posledično izgubo koncesijske pogodbe, padati sta začeli letna realizacija ter vrednost delnice.
V zadnjem času v PUH-u prednjači (ne)potrditev Horvata za direktorja za nadaljnje leto dni. Bodo pa tu očitno krajšo potegnili direktorjevi nasprotniki. Pred kratkim je na podlagi zbranih podpisov podpore prek sto delavcev sklical svet delavcev, ki se je potem namenil zamenjati oba predstavnika delavcev v nadzornem svetu. Sedaj že bivša predstavnika sta nasprotovala ponovnemu imenovanju direktorja. Posledica tega sveta delavcev je zahteva za razveljavitev volitev sveta delavcev zaradi bistvenih kršitev 52. člena zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki jo je na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložilo 30 članov strokovnega kadra PUH. Aleš Horvat krivdo za nastalo situacijo pripisuje državi, ki naj bi stala za projektom njegove zamenjave, saj bi novi direktor teoretično lahko umaknil tožbo zoper državo in je potem zaradi zastaralnih rokov ne bi bilo več moč vložiti. Tako državi ne bi bilo treba poplačati dolgov.
Glede plač Horvat meni: “Res je, da so plače padle, vendar so še vedno nad povprečjem panoge in verjemite, da tega ni enostavno zagotoviti.” Glede odnosa z ministrstvom pa meni: “Odnos MOPE do podjetja PUH se je radikalno spremenil ob prvi obletnici katastrofalnega plazu v Logu pod Mangartom, ko sem na javnem omizju kot vabljeni strokovnjak (ne kot direktor PUH-a) argumentirano opozoril na nepravilnosti, ki so se dogajale pri sanaciji. Takrat je MOPE začel odkrito delovati proti našemu podjetju.” MOPE na drugi strani ni zadovoljno z izgubo v podjetju in direktorjevim odnosom. Iz službe za odnose z javnostmi smo prejeli naslednje: “Po nam dostopnih informacijah je direktor družbe tudi vršil pritisk tako na nadzorni svet družbe glede svojega ponovnega imenovanja, in sicer že pred iztekom mandata in pred izdelanimi rezultati poslovanja v letu 2003, kot tudi na volilno komisijo za volitve sveta delavcev in na delavce same.”