Stoj, Alpina, kam odhajaš

Po odločitvi vodstva Alpine, da zapre obrata na Colu in v Gorenji vasi, stvar počasi tone v pozabo. Le tu in tam se še pojavi kakšno sporočilo o neuspešnem iskanju nadomestne proizvodnje. Da je odločitev Kopačevih (naj spomnimo, da Alpino vodi družina Kopač) dokončna, pričajo tudi odločbe o prenehanju delovnega razmerja, ki so jih delavke dobile pred dnevi. Z njimi se bodo lahko 1. oktobra prijavile na zavod za zaposlovanje.

V "težkih časih," ko se Kopačevi odpravljajo po cenejšo delovno silo na Kitajsko, so v vodstvu Alpine izpeljali tudi spremembo na najvišjem položaju, saj je strica Martina Kopača nasledil nečak Andraž. Ta pa je očitno "pozabil" na obljube, s katerimi je Zoran Kopač (Andražev oče, sicer pa eden od Alpininih direktorjev) najprej potolažil zaposlene na Colu in v Gorenji vasi, ko jim je prišel osebno sporočit tragično novico. Velikodušno naj bi jim bil ponudil popravek plač in tudi dodatne točke, s katerimi bi se jim izboljšalo izodišče za odpravnino in za nadomestilo v času "bivanja" na zavodu za zaposlovanje, vendar pa menda sedaj o tem nihče nič ne ve.

Sploh ne novi generalni direktor Andraž Kopač. Zato pa je skupaj z drugimi člani klana Kopač požrl nekaj pelina ob nedavnem praznovanju rojstnega dneva Alpine. Proslava je potekala v žirovskem Zadružnem domu, za primeren honorar pa so jo popestrili Tajda Lekše, Jure Ivanušič in Andrej Šifrer. Zaposleni v Gorenji vasi, kjer so imeli pred tem zelo vroč sestanek z Zoranom, so se odločili, da bodo tudi sami sodelovali na praznovanju. Prijavili so protestni shod in približno 40 (med njimi je bilo tudi nekaj delavk s Cola) se jih je postavilo pred vhod v dvorano ter v delavskih haljah in s transparenti mirno in v popolni tišini pospremilo goste, pa tudi sodelavce, ki imajo to srečo, da je zanje za zdaj še prostor v globalni Alpini. Protestnice so v gumbnicah namesto nageljna nosile čajno žličko, s katero so opozorile, da so vedno z majhno žlico zajemale Alpinine sadove, pa so sedaj kljub temu predrage. Na enem od transparentov so v slogu reklame s psom dalmatincem v glavni vlogi spomnile direktorja na pikice, ki jih je bil obljubil. Dostojanstvena tišina protestnic je prispevala k že tako morečemu razpoloženju in nekateri so se obrnili pred vrati dvorane. Vanjo protestnice niso smele. Ponujen jim je bil le kompromis - brez halj in transparentov -, vendar so ga zavrnile. Usoda delavk pa je ganila Andreja Šifrerja, da je "za vse tiste, ki stojijo pred vrati", zapel zimzeleno Stoj, Marija. Iz sočutja do delavk ali za boljše počutje plačnikov nastopa? Vrhunec večera je bil po proslavi, ko se je novopečeni direktor Andraž Kopač peš napotil proti proizvodnim objektom, kjer se je praznovanje nadaljevalo z zakusko. Do tovarniške rampe so ga namreč v srhljivi tišini spremljale odpuščene protestnice. Nekaj prestrašenih pogledov čez ramo je pričalo, da je bil to eden najbolj mučnih sprehodov v njegovi kratki karieri. Zaupne informacije pravijo, da naj bi se bil že pozanimal, kdo vse si je drznil protestirati, in menda je že obljubil tudi maščevanje. Kaj odpoved delovnega razmerja ni dovolj?